Melissa se je z nasmehom na ustih privlekla na stolp. Bila je potrebna toplote in sončne svetlobe, ter ta prostor bi ji zagotavljal oboje. Ko je premagala vse te stopnice, je končno zagledala vrh stolpa ter prečudovit razgled, ki si ga lahko občudoval izključno iz tega kraja. Energija v njej je samo še naraščala ter svet se ji je zdel z vsakim trenutkom lepši. Šele po nekaj trenutkih je ugotovila, da na stolpu ni sama. Opazila je temnolasega fanta, si se je lenobno naslanjal na sprane kamnite stene. Da, stolp je bil res že zelo star. Najprej se ni zmenila zanj, ko pa jo je zagledal je stopuila k njemu ter se mu nasmehnila. Čakala je, da on začne pogovor, medtem pa si je popravila lase, ki so ji padali na obraz. Stresla je z glavo ter popadali so nazaj na hrbet k ostalim, ki so že ves čas ubogljeno bili tam.

Seth se je previdno 'odslonil' od stene in se ji približal. Dekleta še ni poznal a bila je nevarno privlačna. Ob zamahu njenih las se je v njem nekaj premaknilo. ''Živjo.'' je začel pogovor in se nasmhnil. ''Seth. Seth Sam Clarke.'' je rekel in se naslonil nazaj na steno. Nekaj ga je začelo zbadati v hrbet a se ni preveč oziral in se je le premaknil in se zamišljeno zazrl skozi obok okna v sonce ki je izginjalo za hribi nekaj kilometrov stran od akademije. Pogled je odtrgal od svetlobe sonca in ga uprl na dekle. ''Ti pa si..?'' jo je radovedno vprašal in gledal izpod čela s privdzignjeno obrvjo.

Sam. Ob njegtovem imenu se je nasmehnila ter se še sama predstavila, kot jo je prosil. "Melissa Morgenstern. Lahko me kličeš Mel." je rekla ter mu pomežiknila. Njegova privzdignjena obrv jo je dokaj nervirala, a mu tega ni omenila. Stopila je bliže k njemu, da bi videla sončni zahod. Tega je opazovala vsak večer, ko je prišla sem, in tokrat ne bo nič drugače. Pa če je imela družbo ali ne. Ko je opazovala zahajajoče sonce je opazila, da s Samom stojita sumlojivo preveč skupaj. Ni se odmaknila, samo pogledala ge je, še vedno z nasmehom na ustih. "Lepo, ne?"

''Mel. Lepo ime.'' se je zamišljeno zazrl vanjo in dvignil glavo ter jo z roko prijel za brado in jo dvignil da je zrla vanj. Pogledal jo je v velike oči in si ogledoval poteze njenega obraza. ''Lepa si.'' se je le nasmhnil ob njenem začudenim pogledom. ''Bi te motilo... če.. te..'' se je le še zadržno nasmhnil in jo poljubil. ''Bi te to motilo?'' je rekel po nekaj minutah ko sta se 'odlepila' eden od drugega. ''Kako si?'' je spremenil temo hitreje kot je lahko odgovorila. Stopil je korak nazaj in se naslonil nzaj na vlažno in hladno steno ter jo potegnil k sebi. ''Ponavadi grem korak za korakom a za to si kriva ti.'' se je nasmhnil in zrl ven, v temo. Sonca ni bilo več. Rad je bil v temi saj se je počutil svobodnega in varnega, saj ga nihče ni videl. Slekel je jopico njihove akademije ki je bila temno siva z znakom Dark Academy. Ogrnil jo je okoli njenih golih ram. Imela je oblečeno le rdečo obleko brez naramnic in visoke pete. ''Prvič te vidim tu. To je moj prostor, veš.'' Jo je pogledal ob pridihu sarkazma v njegovem glasu. Nekoliko sarkastično se ji je nasmehnil.

Mel je mislila da je on le še eden od frajerjev, ki pa samo mislijo da so to. Predstava o njem pa se je popolnoma psremenila, ko je izrekel tiste besede, lepa si. Tega ji še ni rekel nihče, pa čeprav je bilo še tako res. Vedno so ji govorili, kako je seksi ali huda, nikoli o lepoti... Začudeno ga je pogledala v oči ter komaj vidno vzdrgetala, ko se je dotaknil njene brade. Iz sebe ni zmogla spraviti niti besede, le sramežljivo se je nasmehnila ter mu vrnila poljub, ne glede na to kako presenečena je bila. Bil je nežen, to jo je privlačilo bolj kot kaj drugega na njem. "Verjemi, ni me motilo," je navihano rekla ter mu pomežiknila. "In ja vredu sem. Upam da je s tabo enako." Ni ji ravno ugajalo, da se je umaknil od nje, a tako je pač bilo. Bila... za trenutek ali dva. Ze v naslednjem momentu se je znašla v njegovem objemu, zavita v njegovo toplo jopico. Ravno se je vračala iz sveta soče, zato je bila oblečena elegantno. Pa vseeno kar preveč izzivalno, s preveč gole kože. Korak za korakom? Pa kaj še... je pomislila ter ga spet poljubila, tokrat polj strastno. Šele nato si je vzela čes ter odgovorila na njegovo vprašanje. "Potem pač ne opazuješ dobro. Tvoj prostor? Lahko bi rekli, da je bil moj," je zapeljivo rekla ter ga pogledala v oči, "a vsaj danes je lahko najin. Od obeh."

Seth ji je vrnil strasten poljub ter jo še močneje privil k sebi. ''Seveda sem dobro...'' je zamomljal ko je s čelom slonel na njenem. ''Še posebej zdaj...'' jo je še enkrat poljubil potem pa se nagnil nazaj a jo še vedno tesno tiščal ob svojem telesu. Njeno toplo telo je bilo boljše kot kar koli. ''Moj prostor.'' je ponovil in zardel v lica ter se zasmejal ter prikril rdečico ki jo je občutil ko mu je oblivala lica. ''Lahko bi rekli.. Pa ne bomo...'' se je začel poigravati z besedami. ''Kaj pa če bi tako ostalo.. Da bi bil ta prostor najin.. In..'' ni mogel dokončati stavka. V grlu se mu je naredil velik cmok in iz sebe ni več spravil besede. Prikimal je: ''Ja...'' je le izdavil in jo strastno poljubil ter se obrnil in jo prislonil k steni roke pa uprl na steno pole nje.

Nemo ga je poslušala, vase je vsrkala vsako njegovo besedo, kot da bi bila najdragocenejša stvar na svetu. Nekako je bila prepričana, da je Setha že nekje videla, pa ni imela niti najmanjšega pojma kje. "Torej... najin prostor. Samo najin," je rekla preden jo je poljubil ter prislonil ob steno. Če je že prej do njega čutila neka manjša čustva, so ta sedaj popolnoma podivjala. Melissino srce je podivjalo ter ob vsakem njegovem dotiku je komaj čutno vzdrgetala. Čeprav ga je poznala le zanemarljivo malo časa, je ob njem čutila nekaj, kar že dolgo ni. Če je nasplošno razmišljala o svojih prejšnjih zvezah, so se vse končale zelo slabo, Mel je bila vedno prizadeta ter včasih se ji je zdelo da njeno srce ne more biti več popravljeno. Nikoli. Najbrž je bil to razlog, da se je spuščala v veliko zvez za eno noč, zvez za eno uro. Na zabavah ni nikoli pazila, koliko alkohola popije, zato je ni bilo lahko izkoristiti. Melissa je sovražila biti samo lutka poželenja, spolna igračka. A njeno ranjeno srce si ni moglo privoščiti nove ljubezni, v seksu je iskala oporo. Lahko bi vedela, da je ne bo nikoli našla, a bila je naivna. Ne. To se bo nehalo. Mora se. Nekoč, je pomislila ter za trenutek oklevala. Nato je skoraj brez slabe vesti spet poljubila Setha, za katerega ni bila niti najmanj prepričana, kaj čuti do njega. Nek delček v njej ve vpil, da se bo nekaj zgodilo. Nekaj, kar bo trajalo. A večina Melissinega telesa ter duše ji je dopovedovalo, da je on le eden od mnogih fantov, s katerimi je spala. Pač še en potreben najstnik s hormoni, ki podivjajo ko zagleda kar preveč popolno telo te obvladovalke Svetlobe. A Mel si je želela fanta, ki bi ga zanimala tudi njena osebnost, duša. Pa… ali tako sploh obstajajo? Kdo bi vedel. Dvomim, le kako potem ne bi bilo vsi tako izprijeni? A nekaj jo je zadrževalo na tem stolpu, v zavetju močnih Sethovih rok. Odločila se je, da je vredno poskusiti, pa če je še tako tvegano. Tudi za ceno zlomljenega srca? je vprašal siten glasek v njeni glavi. Spet je za trenutek pomislila, na to pa se je odločila. Da. Za vsako ceno. Nežno se je stisnila k Sethu ter objela sta jo njegov vonj ter telesna toplota. Dvignila je glavo ter ga pogledala z velikimi, prelepimi očmi. "Želim te čutiti, Seth," je rekla tiho ter ga nežno poljubila.

Seth je občutil njen pogled na sebi a se na začetku ni zmenil. Tega pogleda je bil navajen. Iskreno, bil je privlačen moški in za njim so se obračale vsi pogledi podivjanih najstnic. ''Samo najin.'' je rekel preden ga je spet poljubila. Začel je razmišljati. Njegove zveze so bile ponavadi dolge in težke. Punco težko zapusti a v zvezi bi zanjo naredil vse. Ponavadi - zaradi njegovega karakterja - je večina punc le igrača za eno noč potem pa je nikoli več ne vidi. Težko se naveže na osebe. Do Mel je nekaj čutil... nekaj kar ni še čutil do punce. Ko jo je prvič videl je videl le predmet poželenja in še eno trofejo na njegovi polici punc s katerimi je seksal potem pa jih nikdar več poklical. Njo je videl kot punco s katero hoče biti, katero hoče razmueti, katero hoče poljubiti. Premagal je svoje misli in tudi on njo pogledal ter začel preučevati njen obraz. Bil je prelep. Kot ona sama. Vrnil ji je nežen poljub ter jo pogledal ter privil k sebi - če je to sploh še možno - ''Tudi jaz tebe. V vsem.''

Komaj vidno se je nasmehnila, nato pa zapeljivo pobožala Setha po vratu ter mu začela strastno grizljati ustnico. Počasi se je z ramen potegnila njegovo jakno, s katero jo je pred nekaj minutami ogrnil tako skrbno in ljubeče. Njune ustnice so se spet srečale, pa spet in spet. Ker je Mel sedaj stala tam skoraj popolnoma razgaljena, bi si kdo lahko mislil, da jo zebe. A temu ni bilo tako: bilo ji je skoraj vroče. Mogoče jo je grel raz ljubezni, njena čarobnost, kdo bi vedel.Iz trenutka v trenutek je postajala bolj vzburjena ter pripravljena na vse, kar bi se lahko zgodilo. Da, bila je popolnoma prepričana da želi biti s Sethom, zdaj, v vseh pomenih teh besed. Z elegantnimi prsi se je dotaknila zadrga na njegovih hlačah ter začutila njegov otrdeli ud... "I want you to make me fell, like I'm the only girl on the world..." Mel je zavila z očmi ter segla v žep. Seveda, bil je njen mobilnik z zvonenjem, še kako primernim za ta trenutek. Oglasila se je ter nekaj mrmrala v telefon, nato pa pritisnila rdečo slušalko. Pogledala je Setha s pogledom res-moram-iti-oprosti.

Seth se je prisloniln k njej in jo poljubljal ter poljubljal. Želel si jo je bolj kot katero koli drugo dekle. Ni vedel zakaj a oddajala je spolno energeijo ki je njega še posebej privabljala. Poljubljal jo je vedno bolj strastno in počasi med poljubljanjem ji je začel odpenjati top. Kmalu ga je imel v rokah in le odvrgel ga je ne daleč stran na okenjsko polico. Pred njem, v njegovem objemu je stala popolnoma gola kot tudi on. ''Ja.. Seveda..'' je rekel ter si naglo zapel hlače in si oblekel majio njej pa pobral stvari in jo le še poljubil potem pa je oddrvela po stopnicah. Nekaj časa je zrl za njo potem pa tudi sam pobral telefon in kapo ter odrvel po stopnicah. Dohitel jo je in jo objel ter poljubil potem pa stekel proti svojemu domu.

Summer se je sprehajala po akademiji ter se izogibala krajom, kjer so na študente prežali Tenebrisi, kmalu pa se je znašla na južnem stolpu. Čeprav je sonce že zahajalo, je bilo še vedno rahlo toplo, ograja pa skorajda vroča. Brie se je nagnila čez ter pomislila na svoji polsestri, dvojčici Devon in Darlene, ki sta ljubili nevarnost in adrealin. Spomnila se je, kako sta nekoč na skrivaj popravili star motor v garaži in se nato s pomočju Carmen odpeljali. Rylan ju je potem seveda pošteno okregal in dobili sta enomesečni pripor, ampak njima je bilo za to vseeno in sta se še naprej plazili ven. Svetlolasa uporabnica svetlobe se je nasmehnila. Rada je obujala spomine na svoje polsestre. Pomislila je celo an to, kdaj bo na akademiji zopet srečala Carmen in Ellen, saj sta se onidve še vedno šolali tu. Upala je, da se bo to pripetilo kar kmalu, saj ju je zelo pogrešala. Ob vsem tem prebujanju spominov pa je bila Brie hitro obkrožena s svetlobo. Že jo je hotela pregnati, saj ji ni bila po godu(vsaj ne ta večer), ko je čez svetlobo zagledala obraz s temnimi tetovažami po obrazu...

((Kath))

Kathryn je imela boja in Tenebrisov za danes dovolj, zato se je odločila, da bo našla miren kraj za kratek počitek. Astronomski stolp so Temebrisi na žalost odsekali stran od ostale graščine, zato se Kath ni mogla zateči vanj. Tako se je namenila proti Južnemu stolpu, pa čeprav ji sonce ni nevem kako prijalo, namreč raje je imela temo. Vendar danes zares ni imela izbire in tako je ravnodušno zakorakala po stopnišču, ter prišla do vrha. Priznati si je morala, da bi sedaj bila raje doma z družino in s svojim bratom Taylorjem. Spomnila se je tudi bratranca Lennyja in kako sta uživala v skupnih trenutkih. Še vedno se je spomnila tistega razburljivega piknika, ko so si trije najstniki pripovedovali skrivnosti in čudne zgodbe. Zabičali in obljubili so si, da skrivnosti nikdar nikomur ne bodo izdali. Le Taylorja in Lennyja je imela Kath resnično rada, ostali pa so bili zanjo postranska zadeva. Seveda je imela tudi svoj krog prijateljev, ampak vseeno jim ni mogla zaupati vsega, saj je vedno nerada govorila o sebi. Iz premišljevanja jo je zbudila močna svetloba, ki pa ni prihajala od sonca. Prihajala je od osebe, ki je že bila na stolpu. Kath je predvidevala, da je uporabnica svetlobe, saj se le oni lahko nekako "svetijo". Naposled pa se je le oglasila: "Kaj misliš zdaj vse polučkat s to tvojo svetlobo?" Namuznila se je in dvignila obrvi.

"Ne," je odgovorila Summer in pogledala uporabnico teme, ki je stala nedaleč od nje. Svetlobo je malce umirila, toliko, da je osvetljevala le še njeno telo. Če bi jo človek videl na daleč, bi rekel, da je angel, ki je padel iz nebes. "In ti?" Je zaničljivo vprašala. "Stavim, da si se naveličala teme. Tema je tako zelo... dolgočasna," posmehljivo se je nasmehnila. S svojimi sovražniki ni bila usmiljena kot z drugimi osebami, a ta uporabnica teme ni bila samo njene naravna sovražnica,a mpak se je očitno tudi odločila, da bo njena sovražnica. Čisto drugača je od Jennifer, je pomislila Brie. "In misliš, da me bodo grožnje, če jih boš slučajno izrekla, kaj razjezile? Motiš se," ji je navrgla ter ji postregla še z enim zaničljivim, a širokim in neprijaznim nasmeškom.

"Bodi prepričana, da je tema veliko bolj zanimiva kot svetloba. Mi vsaj ne polučkamo vsakega, ki pride mimo." ji je zaničljivo odvrnila. Ja, Kath je bila arogantna in elegantna ženska s polno sarkazma. Nobenemu se ni pustila, da bi jo tako zaničeval in poniževal. "Ne grozim ti ljubica. Če bi ti grozila, bi to že vedela, saj ne bi daleč prišla. Poleg tega ti sploh nimam namena grozit, to si ti samo pravkar trdila." ji je rekla, ter skomignila z rameni. Pogledala jo je od glave do pet, ter se sama pri sebi nasmehnila. V naslednjem trenutku se je že namuznila, ter ponovno spregovorila: "Waaw, lučka je pokazala nekaj temperamenta. Saj pa ne trdim, da ste kaj temperamenti in zanimivi. Ponavadi ste vsi uporavniki svetlobe takooooooo dolgočasni." Navlekla je predzadnjo besedico in narejeno zazehala, da bi še dodatno poudarila svoje besede.

Summer se je obrnila proti njej. "Ti je že kdo povedal, kako dolgočasno te je poslušati, uporabnica teme?" je dejala. "Poleg tega, če ti kaj ni prav, zgini komu drugmu težit, da bi rada svojo mamico," posmehljivo se je nasmehnila.

"Ali pa je mogoče že tebi kdo povedal kako neuspešni so tvoji poskusi zlobe, uporabnica svetlobe?" ji je na vprašanje odgovorila z vprašanjem, ter prezirljivo prhnila. "Pa ne da bi zdaj trdila kako zeloooo ste dolgočasni uporabniki svetlobe, ki nimate pametnejšega dela kot se svetit. Patetično res." je sarkastično dejala, ter posmehljivo zmajala z glavo. Ženska ji je šla pošteno na živce. "Pomoje bi ti rabila svojo mamico, saj te lahko sedaj v tem momentu vržem dol s stolpa. samo ne mi najedat, ti punčara neizkušena." ji je siknila, ter se posmehljivo namuznila.

"In ti si ne misli, da si več od drugih," je prhnila Summer. "Nadležna si in hkrati še zlobna. Kdo bi te sploh lahko imel rad?" Je dejala samozavestno, nato pa se spomnila Jennifer, ki ji je rekla, da jo premočna svetloba zelo moti. Kot za zaščito je Brie tako svoje misli napolnila s svetlobo in začutila, kako je vse okoli nje, celo uporabnico teme, osvetila močna, skorajda premočna svetloba. "In če se mi boš samo približala, te bo svetloba scvrla," je še navrgla in si privoščila posmehljiv ter hkrati zaničevalen nasmešek, ker je vedela, da bo uporabnico teme samo še bolj razkuril. "In če s si trenutek preje predstavljala, da si močnejša in bolj pomembnejša, se motiš. Vsak je v svoji biti enak drugemu, takšna zlobnica si samo zato, ker so te tvoje izkušnje naredile tako. Zapomni si to, tečka," Summer se je zasmejala v posmehljevalnem tonu, ko je na sebi čutila bes obvladovalke teme. "In če me hočeš premagati, ne bodi taka strahopetka in se spopadi z mano," upala je, da si uporabnica teme tega ne bo upala. In čeprav je svetlolaska vedela, da je mojstrica svojega elementa, je upala tako. In njen up je samo še bolj razsvetlil vse okrog nje, svetloba je z vsako sekundo postajala močnejša in močnejša in do zdaj bi kakšnega človeka že popolnoma, morda za večno oslepila. "Poleg tega te lahko oslepim, če se preveč približaš," je še dodala, kot da to ne bi bilo že tako očitno.

"Veliko ljudi me ima radih in me spoštuje, kar pa zate ne bi mogla trditi. Saj pa vsi vemo, da si navadna patetična zajedalka, ki si misli, da je nekaj več. Zapomni si, dragica, samo začetnica si in nič več. Bog, še Melissa je bolj prijetna od tebe." je zavila z očmi in se ni menila za njene besede. Zakaj bi jo sploh prizadele? Saj ji dekle ni pomenilo nič, le še ena gobezdava punčara na šoli več. Ob njenih bednih poskusih oslepitve s svetlobo se je Kathryn samo kratko zasmejala. Ali resno misli? Kathryn se je ovila v temo in jasno je bilo, da začetniška svetloba proti temi ne more nič. Študentkino gobezdanje je šlo Kathryn že zelo na živce, zato se je odločila za drastično potezo. "Toliko časa si že na šoli, da bi ti moralo biti jasno, da se ti ne rabim približati za to da te pokončam. Temo lahko samo pošljem do tebe in stvar je končana." je skomignila z rameni, ter se arogantno kratko zasmejala. V naslednjem trenutku je že poslala temo nad učenko ki jo je ovila in vzdignila visoko v zrak. Kathryn je učenko ponesla preko ograje in ven iz stolpa, da je zdaj bingljala kakšnih 50 metrov nad tlemi. V naslednjem trenutku jo je Kath še postavila na glavo, da so ji lepi dolgi blond lasje padali preko glave. "Mislim, da ti je sedaj že jasno, da se ne smeš igrati z mano." ji je siknila. Še nekaj trenutkov jo je držala v takšnem položaju, nato pa jo trdo odvrgla na tla v stolpu. "Se ti ne zdi da malo preveč vrtiš ta jezik?" ji je še posmehljivo dejala, ter se namuznila.

((Upam da nisem bila preveč zlobna ))

"Ubij me in čutila boš bes tako mojih sester kot mojega očeta," je dejala Summer, ko je bingljala v zraku. "In če me boš že ubila, jim še povej, anj moje truplo zažgejo in pepel raztrosijo v morje, kot je bila vedno navada," zasmejala se je, vedoč, da je zdaj vse v rokah uporabnice teme. Sama ni morala ukrepati, vedela je, da lahko ta prekleta uporabnica teme z njo stori, karkoli se ji zahoče. "In malce pohiti," je še dodala. "Boš omahovala?" Je še dodala in se ji zasmejala, vedoč, da se ji bo, potem ko bo mrtva, pošteno maščevala. Našla bo kakšnega uporabnika sence in ga poprosila, da prenese sporočilo tisti, ki jo je ubila. Če jo sploh bo ubila, kar pa se je svetlolasemu dekletu zdelo precej verjetno. In kaj bo potem? Na akademijo bodo prišle Monica, Ellen, Carmen, Darlene in Devon, poleg tega pa še njen oče Rylan in njena mala sestrica Kaia, ki se je njeni družini pridružila pred dvemi leti. Upala je, da bodo njene polsestre ugotovile, da jo je mojstrica elementa teme vrgla s stolpa in bodo o tem povedale njenemu oečtu, ki jo bo verjetno maščeval. Saj je uporabljal element smrt, kajpada! In Summer je bila njegova najljubša hčer.

"Oh, kako strašansko se bojim tvojih sorodnikov! Zares zelo." ji je srkastično vneto prikimavala in se zadrževala, da ni bruhnila v smeh. "Vse jih bom pobila. Nič lažjega, mala malica." je še na koncu dejala, ter se končno sarkastično zasmejala. V tem prepiru se je dejansko zabavala, saj je po njenem "lučka" brezveze bebljala tja v en dan. "Oh ljubica, takole se zmenive," je spet začela, ter privzdignila obrv, "izogibaj se me in ne drzni si niti pisniti zraven mene. Če ne te drugič zares vžrem dol s stolpa. In verjemi mi, da se tvojih sorodnikov ne bojim, pa čeprav boš to še stokrat trdila." Malo je postala, nato pa nadaljevala:"Zares si zapomni. Ne bojim se ne TEBE in ne nikogar drugega. In to se ne bo nikdar spremenilo."