Adrianna se vsa lena primaje do stolpa in se ji komaj da hoditi. Ampak motra,da si ta njen lenoritis,ki ga je fasala danes izgine za kar dolgo časa.Oblečena je v neke strgane kavbojke ter majico z kratkimi rokavi na njej pa je logotip benda na katerem je bila med počitnicami. Green day. Bil je fenomenalen. Ko prispe se nasloni nekam na steno ter brska po telefonu in igra igrice, ter si mrmra pesem,ki jo je pred kratkim slišala.Vmes pa so ji misli odplavale nekam v neznano.Spomnila se je svojih staršev.V mislih bi se najraje zjokala ampak njena zunanjost ni izdajala ničesar. Z roko si je šla skozi lase, ter se zagledala nekam v strop.Potem se je zbudila iz razmišljanja ter spet začela igrati svojo najljubšo igrico. V njej je bila res dobra. Malokdo jo je premagal.Zaklela je ko jo je neki enemy pregnal nekam v kot ter jo ubil. Jezno je pritisnila na gumb try again. Tokrat ji je ratalo in vsa vesela je nadaljevala z naslednjo stopnjo.Vmes je prejela sporočilo. Bilo je od njenega brata. Zavila je z očmi in ga sploh ni odprla,da bi ga prebrala.Zmotil jo je med najtežjim delom. Zagodrnjala je,ter nadaljevala z igranjem igrice.

(Rein)

((prosim potrudi se napisati vsaj 150 besed, ker to res ni veliko:) ))

Sredi dneva ji je tako močno dogajalo, da je morala iti ven na sprehod ali pa vsaj nekam, kjer ji bo lahko v miru dogajalo. Imela je preveč energije in to se je lahko videlo, ko je skakljala okoli kot kakšen majehn kengoru. Na sebi je imela kapri kavbojke in rumeno majico z Calcifer na njej. To je bil njen najljubši lik z Howl's Moving Castle animeja, ki ga je oboževala. Animeji so ji bili všeč. Calcifer in Kodame so ji ene izmed najbolj luškanih zadev na splošno. Seveda je tukaj tudi veliko drugih stvari. Napotila se je proti južnemu stolpu. Slišala je, da je to najbolj topel kraj na celotni akademiji. Kot uporabnico ognja jo je to zelo zanimalo in tako se je odločila, da si ga bo ogledala. Med skakanjem je tu in tam odtrgala bilko trave in jo mečkala po roki. Svež vonj pokošene trate je bil magičen. Danes res ni bila pokošena, trava pa še vedno zna biti magična. Rein se je vedno nekako igrala med potjo. Tako ji je bilo manj dolgčas, plus tega pa je ustvarila pogovor v svoji glavi. Včasih je kaj rekla celo na glas in uporabljala mimiko obraza. Najboljši trenutek je, ko se zave da jo ljudje gledajo in kar neha in se dela kakor da ni bilo nič. Po pravici povedano ji je malo nerodno ko se takole zasači. Danes ni bilo nič drugače V glavi se je pogovarjala sama sabo o travi in kako lep dan je danes.
Skakajoče se je vzpenjala po stopincah in preskakovala po dve naenkrat. Nasmejana je prihrumela na vrh stolpa, kjer je že bilo neko dekle. "Hej." jo je pozdravila in dvignila roko, da bi ji pomahala. Pa je šele sedaj opazila, da nekaj počne na telefonu in je popolnoma skoncentrirana na to. Vsaj njej se je tako zdelo. Zato je stopila do nje in ponovila pozdrav: "Živijo." Z nasmeškom jo je gledala in upala, da ni zmotila kaj pomembnega. "Rein, me veseli. Pravijo da je tukaj gori najtopleje na celi akademiji. Mislim, da to drži." vljudno se je predstavila in ji ponudila roko v pozdrav. Potrdila je hipotezo drugih ali svojo in bilo ji je neznansko všeč. Ni se naslonila na zid, ker je imela preveč energije da bi stala na miru. Zato si je ogledala celotno strukturo stolpa in koliko se vidi z njega. "Zanimivo." je rekla nemeneč se za njene morebitne čudne poglede ali ne. "Torej?" sunkovito se je obrnila proti njej. "Upam, da te nisem zmotila pri čem pomembnem." je prijazno opravičila samo sebe in upala, da bo vsaj kolikor toliko spontan pogovor. Rein ni ravno oboževala voditi pogovore, vendar če je hotela kaj izvedeti je morala početi ravno to.. Potem jo je iznenada kar vprašala: "Kateri je tvoj najljubši sladoled. Okus?" Vedela je, da sedaj najbrž izpadla čudno, ko takole govori o sladoledu. Nič za to.

Adrianna je dvignila pogled,ko jo je neko dekle ogovorilo,ter pospravila telefon v žep.''Hey I'm Adrianna,'' je odgovorila ter se nasmehnila in ji segla v roko..''ja, najtopleje je tukaj,'' je zamrmrala Adrianna ter se nasmehnila.Ko je Rein opazovala stolp se je Adrianna odrinila od stene ter hotela začeti hoditi gor in dol. Kakor je to ponavadi počela,ko ni imela nič za početi. Ampak se je Rein tako sunkovito obrnila da je Adrianna kar obstala ne mestu.''Ne,sploh ne, še dobro da si me,če ne bi izpraznila celo baterijo telefona in potem bi bil nekoristen'' odgovori Adrianna ter se nasmehne.Adrianna jo je najprej malo presenečeno pogledala,ko jo je spraševala o okusu sladoleda. Vendar se je hitro zbrala ter po nekaj trenutkih odgovorila.''Am,definitivno čokolada, ampak je čokolada z banano še boljš, njami'' odgovori veselo Adrianna z nasmeškom na obrazu ter se spomni poletja,kjer je vsak dan jedla sladoled. Na koncu ga je bila že kar sita.''tebi?'' je še na koncu dodala ko se je zdramila iz spominov.Vmes ko je čakala na odgovor se je Adrianna sprehajala gor in dol po prostoru,ter naredila par koles ter stojo. Malo se ji je sfuclalo.Stopila je do Rein.''Torej,koliko si stara?'' jo je vprašala ter se nasmehnila.

Ob pozdravu je stisnila močno. Bila je navajena in vedno je stisnila močno. Oče jo je tako učil, ker tako nekako pokažeš da si močna oseba ali pa oseba z močno avtoriteto. Ni stisnila preveč, ker ni hotela nepotrebne bolečine. Tiho ji je pokimala. Da bila je prepričana, da je tukaj najtopleje. V prihodneje bo večkrat zahaja sem, ker ji je bilo všeč in si ji zdi nadvse prijeten kotiček. Predvidevala je, da je tukaj ob toplih dnevih veliko ljudi in precej zabavno.
Lahkotno se je zasmejala. "Res tako misliš?" je vprašala in jo pogledala v oči. Doma so ji vedno govorili, da je pomembno delati očesne stike, če ne sploh nimaš občutka realnosti, ampak da ti oseba nekaj prikriva. "Mislim, da bi kaj hitro našla svoj polnilec in potem bi bil zopet koristen. Seveda če ti ni vseeno za koristnost ali nekoristnost telefona." je pripomnila gladko in se ji toplo nasmehnila. Zgolj govorila je, kaj bi najbrž naredila ona. No ona se sploh nebi igrala s telefonom, ker ga res uporablja le zato, da pokliče domov. Sama ni bila ravno oboževalec čokolade. "Hm. Najbrž lahko rečem vsi sadni sladoledi. Še najbolj pa lubenica." je odgovorila njej nazaj in se tokrat usedla na tla, sredi stolpa. Brigalo jo je za prah in umazanijo na tleh, ter kakšne bodo hlače po tem. Konec koncev se bodo enkrat pa ja uprale in spet bojo čiste. Usedla se je po turško in z rokami naslonila nazaj. "Osemanjst sem stara pa ti? In preden vprašaš po elementu - ogenj." je odgovorila in nadaljevala pogovor v njeni smeri. No predvidevala je, da bi jo najbrž povprašala po elementu. Pogledala je v zrak in se smehljala. Res je bilo prijetno in zanimivo hkrati tukaj. In res si je prisegla, da bo sem prišla večkrat. Potem jo je zopet pogledala: "Kaj najraje počneš?" Jo je vprašala kar tako, ker ni mogla biti tiho in samo sedeti. Lahko je vsaj govorila. Tiho si je mrmrala neko pesem, ki ji jo je mati vedno pela pred spanjem. "Mislim tako, tek, risanje in podobno. Hobiji ali pa na splošno." je pojasnila. "Kaj želiš biti po poklicu, ko končaš šolo? Jaz bi bila rada zdravilka. Nekako sta me starša vzgojila v duši moje prababice, ki je bila zdravilka. Sicer se mi pa tudi na splošno zdi super poklic." je govorila in govorila. Komaj si je vzela trenutek za zajam sape, že je govorila naprej. Na koncu jo je le lepo pogledala in se ji namsehnila, ter pustila govoriti še njej.

Adrianna je z nasmehom prikimala.''Ja verjetno bi ga kar hitro našla,ampak,potem bi se morala vrniti v sobo in itd,'' je odgovorila Adrianna ter se nasmehnila.''Lubenica? Ni med mojimi najljubšimi. Sadnimi sladoledi mislim'' je zamrmrala Adrianna ter se bežno nasmehnila. Vsi njeni bratje so ji vedno kupovali čokoladni sladoled in tako skoraj nikoli ni jedla kakšnega sadnega.''tut osemnajst in tudi moj elemnt je ogenj,'' je odgovorila ter se zasmejala.Vmes se je Adrianna usedla poleg zidu ter se naslonila na zid, ter se igrala z pramenom od las.''am,ples,drugače je pa rada gledam kakšne res dobre filme ter pišem besedila pesmi v prostem času seveda, ti?'' je odgovorila Adrianna,ter se spomnila enega novega verza,ki ga je rabila za eno njeno pesem,ki jo je pravkar pisala. Iz žepa je potegnila beležko,ter si ga zapisala da ga ne bi pozabila. '' definitivno vohunka. Imam tri brate in vsi so to in tudi starši so bili,preden so,...'' je odgovorila, ter se bežno nasmehnila in stavka sploh ni dokončala ter nadaljevala.''ja bom nadaljevala družinsko tradicijo in poleg tega se mi zdi super poklic,zanimiv,'' je rekla ter se nasmehnila.''zdravilka je tudi super poklic, čeprav jaz to nikoli ne bi bila,če bi se mogla odločiti za katerikoli drug poklic poleg vohunke,nwm,'' je zamrmrala Adrianna ter se nasmehnila.Ozrla se je po prostoru, ter si mrmrla aneko pesem. V tistem trenutko ji je zazvonil telefon. Opravičujoče je pogledala Rein ter se oglasila na telefon. po kakšnih dveh minutah je odložila telefon v žep.Bil je njen starejši brat, ki je preverjal kaj dela. Od tistega dne, ko so umrli starši in za tisti dogodek čez par mesecev,ki ji ni nič olepšal življenje. Samo še poslabšal. Zdaj so jo bolj nadzorovali,da ne bi tega poskušala narediti še enkrat. čeprav je že prebolela smrt staršev. V to se je vsaj prepričala. čeprav ko je bila sama še vedno kdaj zjokala ali kaj podobnega. Vendar tega ni nikoli in nobenemu povedala.Zmajala je z glavo ter spodila te misli stran ter z nasmehom pogledala Rein.

"Malo sprehoda ne škoduje, pravijo." samo to je rekla. Njej se je zdelo čisto logično, da enostavno greš po polnilec za telefon, če ga že tako izrabiš. Sicer pa ima vsak svoje, še dobro da jo je rešila telefona. Ob sladoledu je le skomignila, ker ima vsak pač svoj okus in se ji je zdelo popolnoma brez predmetno razlagati o okusu lubenice, ki je tako osvežujoča, da dol padeš. Potem se ji je le nasmehnila in ostala tiho vse dokler ni odgovorila glede hobijev. "Zanimivo. Kateri je tvoj najljubši ples? Meni se valčki zdijo zelo lepi. Jaz v bistvu nič ne delam. Tu in tam kaj narišem, sicer pa sem rada v naravi in na sprehodih. Narava me nekako pomiri, sicer so pa topli kotički čisto zakon." je povedala svoj običajen prosti čas. Ponavadi res ni počela nekaj grozno norega. Še riše le redkokdaj, v naravi je pa skoraj vedno. Na sprehodu je vedno našla svoj mir, pa čeprav se pogovarja sama s sabo (le v mislih) in je čisto v svojem svetu. Všeč ji je bila, njena preprostost in tudi navdihajoča je.
Motilo jo je, ker je stavek prekinila iz razloga. Definitivno je slutila nekaj temnega v tem, vendar je ni drezala. Bolj ali manj jo je zanimalo kako je imeti brate. "Kako je imeti brate? Vidiš sama sem edinka in me zanima. Sice rpa se mi zdi, da je vohun dober poklic. Najbrž bi izbrala tega, če me nebi zdravilstvo zanimalo oziroma če ne bi imela to že skoraj prirojeno." Toplo se ji je nasmehnila. Vstala je in se ji je približala. Hotela je da ve, da ej topla oseba in da njej lahko zaupaš. Pokimala ji je v opravičilo, ko ji je zazvonil telefon. Takrat je šla malo bolj stran, daje imela zasebnost, potem pa se je zopet vrnila, ko je nehala. Za trenutek si jo je zopet ogledala. Izgledala je super, ne strašljivo in na splošno topel človek. Na daleč si lahko opazil, da je njen element ogenj ali vsaj da je svetla stran. Nasmehnila se ji je nazaj. Pogovor je hotela odvrniti od družine. "Povej! Si že imela kakšnega fanta? Ali so tvoji bratje zeeeeelooo zaščitniški do tebe?" je veselo spraševala in začela rahlo skakljati okoli nje. Sama ni nikoli imela nobenih problemov, oziroma je oče tu in tam kdaj kaj rekel, to je pa tudi bilo vse. Dokler je fant izgledal vredu po duši je bilo vse v redu.