Melissa Cornellia Morgenstern je vstala z levo nogo. Je sploh kaj spala? Lahko bi rekli, da ne prav veliko. Torej, dva razloga, zakaj je vsaka beseda, ki ji jo je to jutro namenil kdorkoli, šla mimo nje. Njena zbranost pri pouku je bila katastrofalna, preprosto mislila ni na nič ter se odklopila od preostalega sveta. Ni vedela, koliko je bila ura, ki se je odločila da tako pač ne gre vač naprej. Profesorici je zamrmrala nekaj o glavobolu ter se izmuznila iz razreda, ven na hladne šolske hodnike. Končno tišina. In Mir. Sama pri sebi se ja nasmehnila ter pustila njenemu šestemu čutu, da jo vodi neznano kam. Tako je, ne da bi vedela, prišla do sobe, v kateri ni bila ravno velikokrat. Orožarna. Skomignila je z rameni ter nežno odrinila težka lesena vrata. Kot ponavadi je bi ta prostor prazen in Melissa je vstopila vanj z nežnimi in tihimi koraki, značilnimi zanjo. Naslonila se je na vlažno steno stare sobe, prepolne orožja vseh vrst. Nikoli še ni pomislila da bo jo mečevanje lčahko zanimalo, a vse je mogoče. V roke je prijela meč ter si ga ogledovala, ko so se vrata spet odprla ter vstopila je postava neznanega človeka.

Jason je kar nekajkrat že šprical pouk in danes ni bilo prav nič drugače. Pa kdo je sploh rekel, da rabi za napredovanje obiskovati pouk? Saj se vsega lahko nauči sam, in če mu kaj ne bo šlo, bo pač vprašal Kathryn. Tako se je lahkotno sprehajal po raznih hodnikih in si med tem veselo žvižgal pesem. Želel si je iti ven na sonce, saj je bilo danes vreme prekrasno. Ampak najprej se je odločil, da bo odšel v sobo z orožjem. Ta soba ga je nekako privlačila, ampak seveda iz čisto preprostega razloga. Saj je bil vendar tip! In čisto vsi tipi so mahnjeni na orožja in bojevanja. Še posebej ga je privlačl tisti poseben meč in Jason je velikokrat koval načrte kako bi ga pretihotapil ven iz akademije. Na žalost se ni spomnil še ničesar pametnega, tako da je lahko meč prijel v roke samo v tej sobi. Ko je takole zakorakal v sobo je opazil dekle, ki si je ogledovalo prav ta meč. Namuznil se je in se naslonil na bližnjo steno, ter prekrižal roke. Z zanimanjem jo je opazoval, nato pa se je le oglasil: "Zanimivo. Mojstrica tako dobrega elementa, kot je svetloba, si ogleduje bojni meč. Nisem vedel, da vas boji zanimajo. Vedno sem mislil da ste nežne in miroljubne dušice." Zasmejal se je in si jo spet začel pozorno ogledovati. Ja, poznal jo je. Kdo pa na akademiji ni poznal edini mojstrici svojega elementa - Kathryn in Melisso?

Postava se je izloščila iz teme in Melissa ni imela pojma koliko časa je ta tip stal tam. Počasi, a neočitno si ga je ogledala od glave do pet. Imel je neke njej znane poteze obraza, gotovo je bil v sorodu z nekom, ki ga je poznala. Le spomniti se ni mogla, na koga jo spominja... Ni imela pojma kdo je bil, tudi ko si ga je ogledala drugč. "Element Light ima dve plati, če slučajno še ne veš. Tista bolj divja se pokaže malokrat, a verjemi, takrat obvladovalca tega elementa nočeš srečati," je odgovorila na njegov stavek, ki ga je razumela kot vprašanje. Ko se je nasmehnil, se mu je nasmehnila nazaj ter ga pogledala v oči. Za trenutek si je zaželela moči Duha, da bi lahko ugotovila kateri element uporablja, to je bilo zanjo vedno zavito v skrivnost. Komaj opazno je skomignila z rameni. "Boji? Za sem, vedno in povsod. Načeloma pa sem mirna, ja. O miroljubnosti bi se dalo še razpravljati." Meč je še vedno počival v njenih rokah ter s prsti je drsela po njegovi konici. Bil je res vrhunsko oblikovan, oster rer odlične oblike. Zavedala se je, da bi bil lahko odlično orožje. Ko je malo pregrobo potegnila po konici rezila, se je njena koža predrla ter iz rane je pritekla kaplja krvi, potem pa še ena in še ena. Melissa je tiho preklela, nato pa odtrgala rob svoje srajce ter v blago zavila krvaveči prst.

Jason se je spomnil, kaj mu je Kathryn o dekletu pripovedovala, a sam se je za govorice le malo menil. Sam pri sebi se je zasmejal, ko je opazil, da ga Melissa ne prepozna. Bil je zadovoljen in menil je, da se na ta račun mora malo poigrati. "Oh, prepričan sem, da me tvoja divja plat ne bi motila." ji je odvrnil, ter se ji predrzno zazrl oči. Na hitro si je obliznil ustnice in se še bolj udobno in ležerno naslonil na steno. "Mirna si? Oh, zares bi bilo škoda, da bi bila prav cel čas mirna in krotka. Rad imam bolj divja dekleta." ji je še odvrnil, ter jo pregledal od glave do pet. Za kratek čas se je zamislil, nato pa se postavil pokonci in se dekletu približal. "No, pa da ne bom tako nevljuden. Lenny Mitchel, uporabnik ognja." se ji je predstavil z lažnim imenom in jo prijel za roko. Počasi, z očesnim kontaktom, je njeno roko poljubil na hrbtno stran dlani. Nato se je nasmehnil in se ji zazrl v oči.

(Phahahah xD ))

Pogledal jo je v oči ter Melissa se ni odmaknila, vračala mu je pogled. Bila je vse prej kot sra,ežljiva majhna punčka ter zadovoljno se mu je nasmehnila. "Misliš? Jaz pa vem, da ti bi. Ali pač," je rekla ter privzdignila eno obrv. Na živce ji je šlo, da ni poznala tega fanta, moral je priti na akademijo pred kratkim, saj bi drugače gotovo vedela kdo je. Prekrižala je roke na prsih, v levi pa ji je še vedno visel meč. "Darling, spet narobe izbiraš pridevnike. Krotka? O bog, za koga me pa imaš? Misliš, da sem kot pes?" je rekla na pol v šali ter se spet nasmehnila. Pravzaprav se je ves čas smejala. Lenny torej? Tudi prav. je pomislila ter pustila da ji je poljubil roko, ter med tem ni odvrnila pogleda iz njegovih oči. Nekako zlagano je zvenel, a s tem se ji ni dalo ukvarjati. "Veš, ne bi ti pripisala da boš dekletu izkazal tako čast, Lenny." Roko je nežno umaknil iz njegovega prijema ter z njo spet pogladila po rezilu meča. Kot da je ne bi izučilo.

Jason se je ob dekletu zabaval in rad jo je nekoliko dražil. "Oh verjemi, da ne bi imel ničesar proti tvoji divji zblazneli plati. Navajen sem tega." ji je rekel, ter se ji na hitro nasmehnil. Nikoli se ni prešerno smejal, saj se mu je zdelo, da bi s prešernim smehom zgledal kot bedak. V naslednjem trenutku pa se je že namuznil, saj je očitno dekle bilo temperamentno, kar je Jasona še dodatno zabavalo. No pa dajmo... "Nisem tvoj darling, to bi ti bilo lahko že jasno." ji je v naslednjem trenutku odgovoril in se spet predrzno zazrl vanjo. "Ne, zaenkrat si čisto bolj podobna človeku, kot pa psu. Če bi bila pes, se zdajle ne bi pogovarjala." ji je sarkastično povedal svojo teorijo, ter se preračunljivo ugriznil v ustnico. Njen odziv na poljub ga je skoraj spravil v smeh, kar pa seveda ni pokazal. "Oh, ne pretvarjaj se, da ti ni bilo všeč." je odvrnil, direktno in naravnost. Vedno je vsem povedal direktno, kar si misli, le o svoji preteklosti in osebnosti ni govoril.

"Nič ne bi imela proti, če bi nehal buljiti vema kot da me boš vsak trenutek pojedel. Počutim se ogroženo," je rekla ko je na sebi spet začutila njegov predrzen pogled. Zavila je z očmi ter ga spet neočitno kot prej premerila s pogledom. Tako prekleto je sovražila da se ni mogla spomniti od kje ji je znan... Trmasto je stresla z glavo, kot da bi si hotela na silo urediti misli v njej, seveda nemogoče. "Seveda nisi, če te to takooo prizadane, ali pač ti ni všeč. In ja, o govorečih psih bi se še dalo razpravljati," je rekla, a je upala, da ima tip vsaj toliko pojma o magiji, da ji ne bo treba razlagati kako se demon lahko vseli v žival ter govori skozi njena usta. Skrivnostno se mu je nasmehnila ter ga tokrat ona pogledala v oči. "In kdo je rekel da mi ni bilo všeč? Pravim samo, da si naredil dokaj dober vtis." Obrnila mu je hrbet ter meč odnesla nazaj na polico. Pravzaprav je bilo večina orožij v tej sobi stara šara; tam so bili celo kamni, ki naj bi jih uporabljali v pradavnini. Melissa je v roko vzela enega od njih ter se zasmejala. "Kot da skoraj takih kamnov ni polna na vrtu," je rekla bolj sebi kot Lennyu, potem pa ga odložila nazaj na polico.

"Verjemi mi, saj tudi si ogrožena." ji je dejal, ter se spet ugriznil v ustnico. To je rad počel, rad je nerviral ljudi okoli sebe in se pri tem zabaval. "Ah pusti te butaste govoreče pse." je zavil z očmi, nato pa se pomaknil bližje k njej. Z zanimanjem je nagnil glavo rahlo postrani, ter se zazrl v njene oči. Prijetno in zanimivo...Že dolgo je obvladal to, da se mu na obrazu prikaže samo tisto kar hoče. Tako da ga mimika nikoli ne more izdati. In bil je celo preveč izkušen z dekleti in njihovimi forami. Ob naslednjem njenem odgovoru ji je podaril polovičen nasmešek in ni se menil za njeno podrobno pregledovanje meča. Zmedena, kaj? Sam pri sebi se je nasmehnil, ter se ji čisto približal in jo potegnil k sebi. Meč ji je padel iz rok z gromkim glasom, ko jo je takole potegnil čisto blizu sebe. "Bi ti to bilo tudi všeč?" ji je rekel, ter ji z roko nežno spolzel čez lice. Zazrl se ji je v oči, ampak je še vedno ni spustil.

Melissa je zavzdihnila ter ga pogledala v oči, pravzaprav mu je le vračala pogled. Njegov obraz je bil tako nedzorovan, pa vseeno ona ni mogla razbrati prav določenega čustva iz njega. Preden se je tega dobro zavedala, se je znašla v njegovi neposredni bližini, preprosteje bi temu lahko rekli v njegovem objemu. Najprej ga je presenečeno pogledala, nato pa se je zasmejala ter navihano rekla: "Mogoče. Kaj misliš?" Z roko ji je pobožal lice ter spet začel buljiti v njene oči. Stop it dude, đizs, je pomislila a ni rekla ničesar. Ker ni hotela izpasti kot sramežljivo dekle, mu je pogled kot že cel čas njunega druženja vztrajno vračala. Nato mu je šla z roko skozi lase, tako da jih je še bolj razmršila ter nato začela s prstom risati kroge na hrbtni strani njegovega vratu. "In tebi? Bi ti bilo všeč?"

"Mislim, da ti je zelo všeč." je rekel, ter se zapeljivo ugriznil v ustnico. Pogleda ni umaknil, saj je rad tako izzival in zapeljeval ljudi. Veliko ljudi ga je imelo za manipulanta in dobrega zapeljevalca, sam pa ni bil pretirano samozavesten. Misli si, da je to le posledica izkušenj in da lahko vsak fant pride do te faze. Z zanimanjem si je ogledoval Melisso in glavo nagnil rahlo postrani. Sedaj se je že rahlo smehljal in si s konico jezika rahlo obliznil zgornjo ustnico. Saj pa noben ni rekel, da Melissa ni bila privlačna. Nasprotno, bila je strašansko privlačno dekle z bujnim oprsjem in prelepimi svetlimi gostimi lasmi. Potegnil jo je še bolj k sebi in ji s prstom dvignil brado. "Mogoče ja, mogoče ne. Kdo ve. Morala boš tvegati." se je predrzno zasmejal in jo zopet zapeljivo pogledal. Sklonil se je k njenemu ušesu in ji zašepetal: "Si pripravljena tvegati z mano Mel?"

Počutila se je, kot da je ujeta med njegovimi močnimi rokami. In da nebi mogla pobegniti, tudi če bi to hotela. Pa je to hotela? Ni bila prepričana. Ampak... ne. Želela si je ostati tu, z njim ter z njegovo aroganco, za katero se ni mogla odločiti ali deluje privlačno ali odbijajoče. Le ta prekleta obvladanost na njegovem obrazu ji je šla na živce, zdelo se ji je, kot da ima neke vrste masko. Namrščila se je ter ga trmasto pogledala ko ji je privzdignil brado. Fantje so to delali tako pogosto, ona pa ni imela pojma zakaj. Vseeno se je nasmehnila, skrivnostno ter zapeljivo, kot je znala le ona. "Rada tvegam, Lenny. A nerada tvegam sama." Stopila je na prste ter ga poljubila in bila ji je popolnoma vseeno kako bo fant reagiral. Bilo je res: razvnel jo je. Kako bosta nadaljevala, je bilo odvisno od njega. Pa da mi slučajno ne rečeš, da ti tole ni bilo všeč."

((hehe. sorry za zamudo. lenoba&haus. ))

(( np )) ))

Melissa je storila ravno tisto, kar je Jason hotel, na kar jo je pripravljal. Sam pri sebi se je zasmejal ob svojem zmagoslavju. S poljubom ni bil pri stvari, saj je bila vse igra, ampak punco je očitno omrežil. Pa ne da Jason tega ne bi pričakoval, nasprotno. Točno je vedel, da se mu bo punca slej ko prej vdala. Ko ga je končala poljubljati, se je sam pri sebi kratko zasmejal ob njenih besedah. "Ljubica, te je malo zaneslo ha?" ji je zašepetal v uho. Nato jo je spustil iz prijema in jo odrinil stran od sebe. Odkorakal je na drugo stran sobe in se ležerno naslonil na steno. "Ničesar ne želim od tebe. To si sama sklepala. In sklepala si napačno." je dejals posmehljivim izrazom na obrazu. Dekle se je motilo, če je mislilo, da ga bo omrežilo samo z njeno lepoto. Lennyju lepota še zdaleč ni bila dovolj, želel si je punce, ki bi mu bila vsaj malo podobna in bi se mu lahko uprla. In Melissa je na tem testu na žalost padla. "Žal mi je, da si napačno sklepala. Ampak dosegel sem svoje." je še nazadnje rekel, ter jo zopet pogledal s tistim arogantnim izrazom na obrazu.

((o Kath kera biaatch si tii xD hehe.))

"Priznam, da morm vaditi na samoobvladovanju," je rekla, ko se je kar neankrat znašla na drugi strani sobe. Tip se je očitno sam sebi zdel legenda, ker jo je odrinil stran. Ali pa je preprosto mislil, da ima lahko katerokoli dekle na svetu. Druga možnost je veliko bolj verjetna, mimogrede. Mogoče bi mu lahko povedala, da se tako ali tako vzže za vrat vsakemu tipu, ki ga sreča. In tako izpadla še večja kurba, kot je seveda že bila. Melissa je prekrižala roke na prsih ter zavila z očmi. "Tvoj besedni zaklad se je nenadoma nekoliko skrčil. Imaš za povedati še kaj drugega kot to, da sem napačno sklepala?" Sicer pa je bilo v njegovih besedah nekaj resnice. Imaš prav, Lenny. Tole sklepanje mi ne gre ravno dobro od rok. Pa poskusila z branjem misli. Ni potrebovala niti očesnega kontakta, preprosto se je v trenutku znašla v njegovi glavi. kakšna zmešnjava... Pa vseeno je nekaj izvedela. "Ojoj. Prestajala sem test? Lahko bi mi prej povedal, bi se bolj potrudila. Oh, če bi mi dali samo še eno priložnost, gospod Neustavljivo privlačni..." Njen glas je bil izredno posladkan ter nikakor ne pristen. Smehljala se je, a komaj opazno.Z veseljem bi odšla, če tip ne bi slonel na vratih. Ni se ji zdelo vredno niti toliko, da bi ga prosila za dostranitev.

Jason je dekle samo posmehljivo gledal. Nobena njena beseda ga ni mogla vržti iz tira, kaj šele užalostiti. Dekle mu ni pomenilo nič, zato ga njene besede niso ganile. Ko je opazil, da mu je Melissa pravzaprav prebrala misli, se je namuznil, ter spregovoril: "Oh ljubica.. Kako zares patetično je to, da si mi morala pokukati v misli, da si izvedela nekaj o meni. Zares patetično... Vse skupaj me že žalosti." Posmehljivo je prhnil, saj je vedel, da je Melissa kar malo šokirana od njegove zavrnitve. Dragica, ne misli si, da se ti noben moški ne more uporeti. Še zdaleč nisi tako dobra. "In s takšno deklino se zares ne bi zapletal. Tudi jaz nisem imun na govorice, ki se širijo po akademiji. Namreč to, da se vsakemu tipu obešaš za vrat." je nato še dodal, ter jo pogledal s tistim prodornim pogledom. Umaknil se ji je od vrat in z roko veličastno pokazal na izhod. "Princeska, izhod je sedaj prost. Če ti seveda moja družba ne ugaja. Ali bi pa rada začela pri tistem, kjer sva končala?" je na koncu dejal, ter se ugriznil v ustnico. Ta položaj ga je zabaval in moral si je priznati, da v norčevanju iz ljudi neznansko uživa.

(( Jah glej mel če ne nebi bilo zanimivo zdej pa ne reči da ti jasonov karakter ne ugaja xD usaj popestri dogajanje ))

Oči so jo že skoraj bolele od zavijanja z le temi, a tvegala je ter jih še enkrat zarolala. Taki ljudje so ji šli prekketo na živce. Na obrazu mu je pisalo, da misli, da je popolen, za to nisi potreboval branja misli. Pa naj reče kar hoče. Melissa je vztrajala v svojem položaju, naslonjena na steno z rokami, prekrižanimi na prsih. "Nisem tvoja ljubica, za to si že zapravil priložnost, kar vedela je, da bo ugovarjal, zato je takoj dodala: "in nikoli nisem rekla da ti je žal. In zaradi mene se lahko tudi zjokaš zaradi moje patetičnosti. Ne vedim razloga, zakaj ne bi uporabljala svojih sposobnosti, če jih že imam." Tisto o njenem obešanju tipom za vrat je preprosto preslišala. Res nimam nič pametnejšega za počet, kot pa da tukaj prenašam njega? Poskušala je svoj izraz na obrazu ohraniti brezizrazen, a ko jo je poklical 'princeska', se je preprosto morala spačiti od gnusa. Ni vedela, kaj ji je bila, da ga je poljubila. Trmasto in kljubovalno ga je pogledala naravnost v oči. "Naj ti bo to všeč ali ne, ostala bom tukaj. Tvoje družbe pa ne bom niti malo pogrešala."

(hehe men je čist ušeč xD )