Xiaoyu s je seveda izgubila na te ogomni šoli. Tavala je po naključju ravno tam, kjer poteka pouk svetlobe in našla ta stolp. Ko je zagledala kristale, so jo takoj spravili v boljšo voljo. Naredila je dva premeta in pristala na tleh. Danes je bila zelo nerodna.
Zazrla se je v nebo in se spomnila, kako sta z Jinom skupaj opazovala sončni vhod. Xiaoyu ga je dobesedno zvlekla z postelje že ob dveh zjutraj, odšla sta do obale in čakala na sončni vzhod. Ko se je sonce končno pojavilo izza gor, je bila Xiaoyu razočarana. Pričakovala je nekaj povsem drugačnega, potem pa se spomnila, da je zamešala sončni vzhod in zahod. Jinse ji je zelo smejal, Xiaoyu pa se je kujala. Čez uro ali dve je bilo vse dobro in odšla sta v mesto. Tam sta si kupila sladoled in počasi uživala v njem. Xiaoyu je po nesreči padel v naročje in zaklela je na glas sredi mesta. Vsi so jo čudno gledali ali pa zmajevali z glavo, drugi so se smejali. Eden izmed teh drugih je bil tudi Jin. Nič ni rekla in kar tako sredi ulice slekla majico in vzela drugo, ki jo je po naključju imela v torbi. Res je bila malo zmešna, ta Xiao, a ljudje so jo zaradi tega imeli samo bolj radi. Preostanek dneva sta z Jinom preživela raje stran od sladoleda, zvečer pa sta si ogledala sončni zaho. Xiaoyu je bila zadovoljna s tem kar je videla in nezavedno je svojo glavo naslonila na Jinovo ramo. Ko je to ugotovila, je močno zardela in se mu opravičevala. Jin je rekel, da je v redu in da jo lahko da nazaj, Xiao pa je seveda to storila in v njegovem naročju zaspala. Odnesel jo je domov in bila je v sedmih nebesih.
Ob tem spominu se je smehljala. Iz njenih misli jo je prebudil/la...

Adrianna. Adrianna je vsa vesela in poskončna prišla v magic tower. Njen dan je bil zares prelep in ni si mogla kaj da ji ne bi na obrazu visel nasmešek.Oblečena je bila v njene najljubše črne kavbojke ter neko majico. Obute pa je imela škornje brez pete. Ko je prišla do stolpa je tam zagledala neko dekle,ki je bila čisto zatopljena v svoje misli. Najprej je ni hotela zdramiti. Ampak ker je bila preprosto preveč energična danes se ni mogla upreti. Šla je do nje.''Hey, I'm Adrianna,'' je rekla ter se nasmehnila in iztegnila roko za rokovanje. Upala je da je ni preveč zmotila.Saj ni hotela da jo kdo spravi v salbo voljo.Čeprav je bilo to skoraj nemogoče.Skomignila je z rameni.''So, koliko si star,še nikoli te nisem srečala tukaj? je še kar naprej govorila Adrianna ter se smehljala iskreno.

Xiao se je je ustrašila in se obrnila, pripravljena na napad. Potem je zagledala dekle, ki je bilo očitno iz te šole. "Uf, samo ti si. Če bi bil Jin, bi ga tako pribasala... Ni važno. Sem Xiaoyu Rose Parker, ampak kliči me Rose ali pa Xiao. Stara sem 15 let, sem iz Laidira. In ti? Iz katerega doma si?" Potem je opazila njeno iztegnjeno roko. "Oh... Nimam bonbonov," je rekla. Potem se je rokovala z njo. "Aja, verjetno si mislila tako. No, ja, bonbone ti lahko dam drugič. Kako to, da si tukaj? Ja, srečala me nisi, ker se ponavadi potikam... drugje." V resnici ni vedela kje je običajno, ker je včasih izginila kar za več ur, potem pa ni vedele kod je bila. S tem se sedaj ni obremenjevala. Naredila je premet. Te kristali sojo res spravili v boljšo voljo. "Kaj ni prekrasen dan? Mislim... Lahko bi bil še lepši, ampak ali ni krasen?"