Veronika se je sprehajala naokoli po hodniku prvega nadstropja in se potapljala v svoje misli. Njen obraz je bil videti kot posmrtna maska, le oči so se zadovoljno bleščale. Škoda, ker jih bom nekoč izgubila. Moja teta je vedno pravila, da so moje oči zanjo kot sonce v temi, nasmehnila se je, malce zamišljena nad občutkom. Vedela je, da ko se bo izpopolnila v svojem elementu, prelepe sive barve ne bo več, zamenjal jo bo odtenek škrlatne. Upam, da bo tudi škrlatna barva dokaj lepa, je pomislila in se zasanjano nasmehnila. Glede tega ji je bilo vseeno, saj je bila tu vendarle popolnoma sama. Hodila je gor in dol po hodniku in ni opazila postavnega fanta, ki se je pojavil nedaleč od nje. še vedno se je sprehajala, nato pa se nenadoma zaletela vanj.

Jaden se je veselo sprehajal po hodnikih ter ni kaj preveč veliko pazil kod hodi. Ko se je kar naenkart zaletel v neko čedno dekle.''Hey sorry, nisem pazil,'' je rekel ter se oparvičujoče nasmehnil. Premeril je dekle od glave do pet, ter se nasmehnil.Nato pa se je spomnil da bi bilo vljudno da bi se predstavil.'' Jaden, Jaden Mcdrew,'' se je predstavil, ter roke dal v žep kavbojk.

Ko se je fant predstavil kot Jaden, se je Veronika nasmehnila. "Moje ime je Veronika Oilean, sem obvladovalka ognja," se je predstavila. "In ti?" Je vprašala z zanimanjem, saj se ji je Jaden zdel zanimiv. Veroniki se je zdelo, kot da iz njega seva neka toplota, podobna ognju. Verjetno si samo domišljam, je pomislila, brez da bi preverila možnost, da je Jaden obvladovalec ognja. Roni ga je hitro, neopazno premerila od glave do pet. Bil je čeden, to je bila resnica, in izgledal je prijazen in nedolžen, kot Veronika, ko jo prvič zagledš. Šele zdaj je svetlolaska začela premišljevati, zakaj sta si tako podobna. To je lahko ugotovila že na prvi pogled, in delalo ji je resne preglavice. Preglavic pa ni marala in raje je bila z vsem na jasnem.

Jaden se je nasmehnil.''Enako,'' je rekel ter se nasmehnil. Ni vedel kaj bi naprej rekel,zato se je ozrl po hodniku, ter se rahlo nasmehnil.''Ahha te lahko kličem Vera ali pa roni,'' je rekel, samo da bi prebila led ali kako se temu reče. Sam pri sebi si je mislil kakšen bedak je izpadel, vendar je bilo zdaj že prepoznoNeopzanjo je zmajal z glavo, ter se pogladil po bradi. vendar je še vseeno bil zelo dobr volje.

Ko ji je Jaden rekel, da je tudi on obvladovalec ognja, je bila rahlo presenečena, a je presenečenje hitro izginilo. Neumnica! je pomislila sama zase. Saj si opazila, da ti je podoben! Nasmehnila se je, ko jo je vprašal, kako jo lahko kliče. "Lahko me kličeš kar Roni ali pa Ronja, saj je sploh vse podobno," je izjavila s prijaznim, mehkim tonom. Nezavedno je stgnila levo roko proti svojim lasem, rahlo ovila en pramen okoli svojega prsta in se zraven smehljala. Ob družbi 'srčkanih' fantov se je vedno obnašala podobno, zato ji je prišlo že v navado. Vedela je, da ovijanje pramenov okoli prstov vedno popolnoma znori fante, čeprav tega pogosto ne pokažejo. Nekateri pa so direktni, in nič prav nežni, je sama sebi nasprotovala Veronika, ki pa je bila na srečo še vedno devica.

Jaden se je nasmehnil.''Okey, in si nova tukaj?'' je vprašal ter se nasmehnill. Opazil je njeno početje, ter se sam pri sebi zasmejal.To kar je počela mu je bilo kar všeč, vendar na vzven ni pokazal. On se je samo beadsto smejal. začel se je prestopati iz ene noge na drugo. Ne zato ker bi bil živčen, ali bi moral iti na wc.Preprosto ni mogel biti na miru. Lahko bi se rekli da je imel sindrom nemirnih nog.

"Da," je odgovorila in se nasmehnila, še enkrat, na široko. Ko se je začel njen sogovornik prestopati z ene noge na drugo, je ugotovila, da je trik z lasmi deloval, in malo je manjkalo, pa bi se mu očarljivo nasmehnila. Počasi, je pomislila in se sama pri sebi, tiho, da je ni moral slišati, zasmejala njegovemu početju. Ne da bi se norčevala iz njega, ker je nasedel ženskemu triku, a zaradi tega, ker se je še kar naprej prestopal. Ob tej misli se je rahlo ugriznila v ustnico, tako kakor vedno, kadar je bila na nek način vznemirjena, duševno ali fizično. Nato pa je rahlo privzdignila glavo in se zazrla v njegove svetlo modre oči. Bile so prelepe, čeprav je Roni do zdaj trdila, da je odtenek njenih oči najlepši odtenek, kar jih je kadarkoli videla. A njene oči so se ji zdele v tem trenutku prava ničla v primerjavi z njegovimi očmi. Rahlo se je prestopila in umaknila polged.

''ja hm enako,'' je zamrmral ter se nasmehnil. Kmalu se je nehal prestopati iz noge na nogo. Ter obstal na miru. ker je sigurno izgledal kot en debil. In tudi zaradi tega ker je slišal da se je Roni zasmejala njegovemu početju. Čeprav skoraj neslišno.Bedak si je mislil sam pri sebi.''So kako si?'' je vprašal da bi začel pogovor. Zraven se je še nasmehnil. Zazrl se je v njene svetlo modre oči. Bile so zelo lepe.

"Odlično, vsaj ta trenutek. Ti?" je vprašala in malce zardela. Spet se je malce prestopila, samo zato, da bi odgnala rdečico, ki se je trenutek prej prikazala na njenem licu. Nato je ugotovila, da se je Jaden nehal prestopati, zato je sklepala, da je slišal njen smeh. Rdečica je postala še bolj ognjeno rdeča, še bolj opazna. Neumnica, zaustavi že ta pretok krvi! Je sama nase kričala v mislih in skušala obdržati miren izraz na obrazu, čeprav se je komaj zadržala, da se ni pokazala rahla jeza. Še enkrat se je široko nasmehnila ter opazila, da Jaden gleda v njene sivkaste oči. Presenečena je rahlo odmaknila pogled, anto pa se sama zazrla v njegove. Ni hptela, da bi to razumel kot zavrnitev.

''Aj jaz sem vedno odlično,'' je rekel veselo. Opazil je da je zardela. Ob tem je komaj premagal da se ni zasmejal. Ni vedel zakaj.Nasmehnil se je. Dal je roke ven iz žepov. Opazil je tudi da opazuje njegove oči. Jooj kaj vse bo še opazil, nehaj si je mislil ter rahlo umaknil pogled. Vendar jo je še vedno videl. Nasmehnil se je,ter se naslonil na bližnji zid.

Ko se je naslonil na bližnji zid, je ona nezavedno ponovila njegovo kretnjo. Zakaj? je pomislila. Zavzdihnila je, nato pa roke sklenila na prsih. Ne zaradi tega, ker bi ji bilo dolgčas, ampak, ker ji je bilo tako bolj udobno. Spet se je zazrla v Jadenove modre oči. Bile so resnično prelepe. Sem se slučajno zaljubila? je pomislila Roni. Misli na to se je kmalu otresla, a bila je prepričana, da je ta občutek že skorajda potrjen. Namuznila se je, še sama ni vedela, zakaj. Mogoče zaradi veselja, je pomislila. A zaradi kakšnega veselja? To je bilo dobro vprašanje. Mogoče zaradi veselja ob tem občutku, je negotovo pomislila svetlolaska.

Jaden se je nasmehnil ter jo še enkrat pogledal. Imela je poplno postavo, ter prekrasne dolge blond lase. Ker ni hotel da vidi da jo je opazoval, je hitro odmaknil pogled. Ni maral stati tam v tišini zato je rekel.'' So povej mi kaj o sebi,'' je rekel da bi začel pogovor. Nato pa je roke spet vtaknil v žep. To dekle mu je bilo kar všeč, vendar si sam tega ni hotel priznati. Neopazno je skomignil, ter se ozrl po hodniku.

"Moji mami je bilo ime Mirane in je bila obvladovalka zraka, očeta pa nisem poznala. Usoda je najverjetneje hotela, da sem se rodila v ugledno plemiško družino, to pa mi je seveda pustilo tudi razpoznaven znak na rami. Predvidevam, da si za plemiško rodbino Oilean že slišal, moja mama je bila namreč znana po svojem muhastem karakterju in ošabnim obnašanjem," se je opravičujoče nasmehnila. "Ko sem dopolnila sedem let in pokazala svoj trenutni karakter, me je mama zasovražila, rekoč, da sem se preveč vrgla po svojem neznanem očetu. Zavrgla me je in k sebi me je vzela moja teta Nazmija, obvladovalka vode, katero je kakor mene tudi njena mama zavrgla. Pri nas je to že nekakšen običaj-da matere zavržejo svoje potomce, če jim ti niso všeč." Rahlo je skomignila z rameni. "Tako sem postala druga črna ovca v naši družini," je suho pripomnila, nato pa nadaljevala s svojo pripovedjo. "Ko sem bila stara devet let, je moja prava mama umrla v prometni nesreči. Ne pogrešam je preveč," našobila je ustnice. "Čez nekaj let pa me je teta poslala sem-in tu sem," je zaključila, nato pa se spet zazrla jadenu v oči in pogled hitro umaknila. "Kaj pa ti?" Je vprašala.

''Oh ja to je pa bad,'' je rekel na Veronikino zgodbo. Zasmejal se je ko je vprašal kakšno življenje je bilo pa njegovo.Najprej je razmislil kako bi povedal to.'' Hm, do svojega 16. leta sem živel normalno življenje,,'' je rekel ter se nasmehnil.''Pri 16 sem se pridružil neki tolpi,'' je rekel, ter se namrdnil, ko se je spomnil tistih časov.''Hm, potem so me aretirali zaradi kraje avtomobila in napada na policista,'' je rekel ter rahlo zardel. Na to ni bil ravno ponosen.'' Bil sem 12 mesevec v zaporu, ter od tam sem tudi dobil brazgotino na hrbtu,'' je rekel ter se podzavestno prijel za brazgotino.''Potem ko so me izpustili, sem se poboljšal ter živim normalno življenje,'' je še dodal.To je izgovoril tako kot da je na to že čisto pozabil in je to za njem. vendar ni bilo. Seveda ni bil pri nobeni tolpi ali kaj podobnega. Samo tega preprosto ni mogel pozabiti.

"To je šele slabo," se je zasmejala Veronika ob njegovi pripovedi, nato pa zamenjala temo. "Si že slišal o plesu, ki ga priprejajo na akademiji?" Je vprašala, popolnoma diskretno, in globoko v sebi upala, da jo bo povabil. Tega si še sama ni priznala, da bi šla na tist trapasti ples najraje z njim. Ko je pomislila na to, se je skorajda nahrulila. Verjetno sploh ne bi šel z mano, je pomislila. Kdo pa bi trpel na prvi pogled razvajeno najstnico, ki se poslužuje osnovnih ženskih trikov? je vprašala sama sebe, a odgovora ni dobila, seveda. Kot da bi bil le ta nekje skrit, pokrit s temo, da ga slučajno ne bi našla. V njene misli je priletelo ogromno kletvic, tako angleških kot irskih. Pomislila je na Irsko. Tam se je namreč rodila, rodbina Oilean je izvirala iz Irske, njena mama je bila Irka, njen oče prav tako. Irščina je bil tudi njen materni jezik. Dokler je mama ni zavrgla, je živela ne Irskem. Na obrazu se ji je začela oblikovati podoba domotožja, ki pa jo je hitro premagala in pogumno odgnala.

''Ja kar slabo ja,'' je rekel ter se namrdnil. Vesel je bil ko je Roni zamenjala temo.''Ne prazaprav novice o plesu še niso dosegle moja ušesa,'' je rekel ter se nasmehnil. Poskušal se je spomniti če mu je že kdo kdaj povedal kaj o tem plesu. ni se mogel spomniti. Skomignil je z rameni. Če bo imel spremljevalko bo šel, če ne pa ne.''Ti greš?'' je vprašal z zanimanjem

"Nimam še spremljevalca in brez le tega se verjetno ne bom prikazala tam," je odvrnila Veronika. Ni vedela, kaj naj si misli, zato je samo strmela v tla in od časa do časa polgedala gor, kjer pa se je vedno srečala z njegovimi prelepimi očmi... Zakaj se mi to dogaja? se je spraševala, a odgovora seveda ni dobila. Pomislila je na svojo prvo ljubezen. Fanta po imenu Rayn. Bil je obvladovalec teme, po naključju ga je srečala, ko se je potikala po ulicah, malo po tem, ko je dopolnila dvanjast let. Bila je zaljubljena, on pa ni kazal zanimanja zanjo. Hm... Tudi Robinem bratu je bilo ime Rayn in je obvladoval temo, se je končno spomnila nekaj pametnega.

''No potem greva pa lahko skupaj,'' je rekel Jaden ter se nasmehnil.''Bi šla? Z mano?'' je vprašal ter se nasmehnil. Hotel je iti na ta ples,samo brez spremljevalke stoprocentno ne bi šel. In poleg tega mu je bilo to dekle všeč in zakaj ne bi. je razmišljal. In verjetno tudi ne bo dolgčas, kot če ne bi šel in bi ostal sam ker bi vsi njegovi prijatelji šli. NAsmehnil se je ter jo pogledal.

Ko jo je Jaden vprašal, če bi hotela iti z njim na ples, je Veronika zardela. Močno zardela. Ni vedela, kaj naj reče, a na koncu se je iz nje le spravil stavek. "Ja, super bo," je rekla in bila še sama presenečena nad stavkom, ki ga je ravnokar spustila iz okrilja svojih ust. Še močneje je zardela, nova rdečica je prekrila prejšnjo. Kaj za vraga mi je!?! je v mislih Roni jezno tulila sama nase, a ohranjala mirno in pokončno držo, in miren obraz, ki ga je še vedno prekrivala rdečica takoj opazne rdeče barve. Nezavedno se je svetlolaska ob vsem tem gorenju, ki ga je čutila v licih, močno ugriznila v ustnico, a iz nje ni prišel niti najmanjši stok. Nato pa se je sesedla, omedlela-še sama ni vedela, zakaj očno.

Jaden se je nasmehnil ter rekel''okey,'' ko pa je videl da je omedlela. Je podzavestno stopil do nje, Bil je malo prestrašen, da je bilo kaj narobe.''Roni, zbudi se!'' je rekel, ter poskusil ohraniti miren glas. Prijel jo je ter jo dvignil tako da je zdaj sedela ter se naslanjala na njegovo roko. Ozrl se ke po hodniku da bi poklical nekga naj mu pomaga. Vendar ni bilo nobenega.V misli he klel ter tudi izsutil eno kletvico.''Damn it,'' je zamrmral. Roni pa se še vedno ni zbudila.

Ko je po nekaj minutah Veronika končno odprla oči, je zagledala Jadenov obraz. V trenutku je bila spet na nogah, no, vsaj tako se ji je zdelo. Ampak še vedno je sedela na mrzlih tleh hodnika in se naslanjala na njegovo roko. Nezavedno se je prijela za čelo, ki je bilo izredno vroče. Zavzdihnila je, malo je manjkalo, pa bi jo spet zajela panika, ko se je spomnila, da imajo obvadovalci ognja vedno tako vročo kožo in da je znak za bolezen mrzla temperatura, pri njih. Roni se je spet rahlo ugriznila v ustnico. "Ups," je bilo edino, kar je lahko izrekla v tem trenutku. Gledala je v Jadenove modre oči in se ni morala upreti...

''Ups, zakaj pa ups?'' je rekel začudeno. Nato pa je opazil, da se je zagledala v njegove oči. Tdui on se je zazrl v njene. Po nekaj trenutkih je umaknil pogled, ker mu je bilo rahlo nerodno.Kar se mu redko zgodi.''A si vredu?'' je potiho zamrmral. Še vedno jo je držal, čeprav bi jo lahko že zdavnaj spustil in ji pomagal vstati. Vendar ji ni. Držal jo je. Nasmehnil se je ter se spet zazrl v njene oči.Hotel jo je poljubiti vendar se je raje zadržal. Ni hotel da bi naredil kaj narobe. Roke so ga že malo začele boleti vendar se zato ni zmenil.

Veronika je tiho prikimala ob drugem vprašanju, potem pa v njegovih očeh opazila nek blišč, kot strelo, ki pa je bila slabotna in zadržana. Kot bi hotel nekaj narediti, pa se je raje zadržal. Me je slučajno želel poljubiti? je Roni previdno vprašala samo sebe, odgovora ni dobila. Premišljevala je, kaj naj naredi, in potem je naenkrat začutila nek nagon, neko hrepenenje... Nezavedno se je nagnila naprej in njene ustnice so se dotaknile njegovih. Ni se spraševala, kaj se ji dogaja, kaj dela, čutila je le njega in toploto, ki je sevala iz njega, in seveda hrepenenje, ki ga ni znala ukrotiti...

Jaden je bil najprej malo presenečen, vendar njegovo presenečenje ni dolgo trajalo. Vrnil ji je poljub. Njene ustice so mu bile všeč in lahko bi to počel cel dan, vendar sta bila na javnem kraju in ni hotel da bi ga kdo videl. Pa ne zato ker bi ga bilo sram ali kaj podobnega, vendar preprosto ni hotel. Umaknil se je ter rahlo zardel. Umaknil je pogled, ter je nato spet pogledal.Še enkart jo je poljubil. Vendar na hitro. Nato se je spet oodmaknil ter ji brez besed pomaga ustati. Ko je lahko spet stala na svojih nogah, jo je spustil, ter začel hoditi gor in dol po hodniku. Ni vedel kaj bi rekel.