Ko ji je vrnil poljub, je bila Veronika vesela, neskončno vesela. Vendar je bila rahlo presenečena, ko se je odmaknil in rahlo zardel. Ne hitro je umaknil svoj pogled, nato pa spet pogledal Roni. Še enkrat jo je poljubil, in Veronika je čutila samo še hrepenenje-nič drugega. Vendar se je kmalu, prehitro odmaknil. Svetlolaski je tiho pomagal vstati, nato pa je začel hoditi gor in dol po hodniku. Kot da ne bi vedel, kaj naj reče. "Je kaj... narobe?" Je čez nekaj minut tiho vprašala Veroniak in se spraševala, če je slučajno naredila kaj narobe. Ko je tako stala ob steni in ga gledala, kako hodi sem ter tja, ji je bilo rahlo nerodno in se je verjetno počutila precej podobno kot on.

Jaden se je obrnil proti njej, ko je nekaj rekla.''Ne nič ni narobe,'' je zamrmral.''Samo,,,ah nič pozabi,'' je še dodal, ter se spet začel sprehajati. Ko se je končno umiril se je usedel na tla nasproti Roni, ter si pogladil brado.Oziral se je po hodniku,ker ni vedel kaj naj naredi ali reče.'' So greva potem na ples ali ne?'' je vprašal, ter se rahlo nasmehnil.

Z nasmehom, sicer rahlim, je prikimala. Tudi ona ni vedela, kaj naj reče, zato je bila popolnoma tiho in zrla v njegove oči, pri tem ji preprosto ni bilo pomoči.

Ker mu ni odgovorila na vprašanje je vprašal še enkrat.''So torej greva na ples ali ne?''

"Da," je bila edina beseda, ki jo je Veronika ta trenutek spravila skupaj. Preprosto ni vedela, kaj naj bi rekla, saj je bila prevzeta.

''Okey potem sva zmenjena,'' je rekel ter se nasmehnil. Vstal je ter si obrisal kavbojke ker so bile čisto prašne.''So kaj zdaj?'' je vprašal ter se nasmehnil.

"Nimam pojma," je odgovorila Veronika, ki je očitno spet dobila svoj dar govora nazaj. Še ona je vstala ter se nasmehnila. Spet je razmišljala s trezno glavo, vsaj kolikor je bilo v tem položaju sploh to mogoče. Spet se je rahlo naslonila na steno, ne, ker bi rabila oporo, če bi slučajno spet omedlela ali kaj podobnega, vendar zato, ker je tako vsaj za nekaj minut omilila ogenj v sebi, ki ji je delal preglavice.

''Jaz tudi ne,'' je rekel Jaden, ter se ozrl po hodniku. Ni vedel ali naj gre ali ostane.Po eni strani bi šel po drugi pa ne. Popraskal se je po glavi, ter roke dal v žep hlač. Naslonil se je na steno, ter začel z rokami v ritmu udarjati po njej. Bil je nakeako dobre volje.

Brez besed se je Veronika ponovno ugriznila v ustnico, že navajena tega početja. Neopazno je opazovala Jadena, ko se je tudi on naslonil na steno, nato pa je zaslišala, kako je začel v ritmu udarjati po njej. Ni vedela, kaj naj stori ali kaj naj reče, če bi sploh lahko kaj naedila ali rekla. Eno roko je počasi, nezavedno zvila po prsmi, komolec druge roke pa naslonila nanjo, da je njena glava zdaj počivala na roki, a le z brado, na rahlo.

Jaden je končno spet usmeril pogled proti Roni.''Kaj boš kej pozneje počela?'' je rekel z kančkom nezanimanja v glasu. To je rekel da bi prekinil tišino med njima. Ni rad stal tam v tišini.Nasmehnil se je ter še vedno udarjal ob steno v ritmu.

"Mogoče bom šla ven na svež zrak ali pa počivat v svojo sobo," je odgovorila na njegovo vprašanje in se nasmehnila. "Tu je malce zatohlo," je še dodala. Kar je povedala, ni bila laž. Če sta že dva obvladovalca ognja skupaj v enem prostoru, postane hitro zadušljivo in vroče. Kaj šele v učilnici, je pomislila. Res je bilo že nekoliko vroče, celo zanjo, ki je imela oblečeno le krilo in majico s kratkimi rokavi. No, pa tudi iz dokaj debelega materiala je! je še dodala, ko se je spomnila, da je zjutraj oblekla majico iz kašmirja, čisto nenačrtovano. Kaj bom oblekla šele za ples! je pomislila.

''ahha, z mano bo pomoje enako, samo da bom jaz mogoče še šel na kosilo,'' je rekel ter se ansmehnil. Postalo mu je vroče, ker je bilo v prostoru zares zatohlo. Slekel si je jakno ki jo je imel na sebi. ter jo odložil na bližnjo polico.

Očitno ni edina opazila, da je zatohlo, saj si je Jaden slekel jopič in ga položil na bližnjo polico. nezavedno je spremljala vsak njegov gib, neopazno seveda. Rahlo se je nasmehnila ter se malce prestopila, nikoli ni namreč dolgo zdržala v istem položaju. Roke, ki jih je sprostila in so ji še trenutek prej padale prosto ob trupu, je sklenila na prsih in tiho, skorajda neslišno zavzdihnila. Tišina ji ni prijala, zaradi postavanja na istem mestu pa se je ogrela še stena za njo.

''Glej jaz ne maram posedati tukaj v tišini in še presneto vroče mi je,'' je rekel Jaden ter se rahlo nasmehnil da ne bi izapdel jezno.Mogoče je bil slišati malo jezno. Vendar to samo zaradi vročine. Ni je prenesel.

"Seveda, tudi meni je malce neprijetno," je odgovorila Veronika in se rahlo nasmehnila. "Se vidiva," je še rekla, preden je preprosto odkorakala iz hodnika. Potrebovala je tolažbo. Mogoče tetin glas. Poklicala jo bom, je pomislila. Ko je samozavestno odkorakala stran i ni več gledala njegovega obraza, s eje ugriznila v ustnico. Kaj je ta bolečina? se je vprašala, ko se ji je zazdelo, da jo nekaj tišči v prsih. A potem se preprosto ni zmenila več za bolečino in je odkorakala proti svojemu domu.

Jaden je bil malo presenečen ko je kar tako odšla. Najprej je malo časa presenečeno stal tam, nato pa je stekel zanjo. Ko jo je končno dohitel, jo je prijel za ramo. ''Hey, kam pa greš?'' je vprašal malo zadihano. Nasmehnil se je ter jo pogledal.

"Počivat. Tam je res zatohlo, ogenj zna biti zelo muhast element," se je nasmehnila, ko je videla, da je kar tako stekel za njo. Mu je sploh kaj mar zame? Se je vprašala, neprepričana, če je odgovor da ali ne. "Še zame je prevroče, ki zdržim res visoke temperature," je rekla ter si z svilenim belim robcem, ki ga je vedno nosila v žepu ali v čem podobnem, otrla nekaj kapljic slane vode, ki so ji zdrsele po čelu. "V moji sobi je klima, tam se bom verjetno otresla te vročine," je še pojasnila ter se zopet široko nasmehnila ter zopet uporabila robec.

''Ja poznam ta občutek,'' je rekel ter se nasmehnil. Opazoval jo je ko je iz žepa potegnila robec in si obrisala čelo.'' Ja enkao velja zame,'' je rekel ter se e bolj nasmehnil.Veronika je bila prijetnoo dekle s katero se je bilo prijetno družiti. In tudi všeč mu je bila. No, vsaj mislil je tako.''JA no, potem pa,'' je rekel ter se popraskal po glavi.

Nasmehnila se je in ni vedela, kaj naj reče. "Da, se vidiva," je še dodala, nato pa zopet odkorakala stran, medtem pa si z robcem otrla pot načelu, zopet. Še enkrat se je na hitro ozrla, potem pa prenehala gledati vanj. Bilo je skorajda nevljudno strmeti v moške, ko jih nekako pustiš na cedilu, vsaj tako jo je učila njena mama. Veronika je bila presenečena, da se je ravno ta trenutek spomnila maminega poučevanja. Mamo je namreč že zdavnaj pozabila, prav tako se ni ozirala na učno snov, ki sta jo predelali v predmetu Moški in plemiči, ali kakorkoli se je že imenoval.

''Ja se vidiva,'' je zamrmral zanjo ko je odšla.V tistem trenutki pa je še enkrat stekel zanjo.Zakaj skos nekam hodi, ne more skeunde počakati si je mislil ko jo je končno dohitel jo je ustavil, ter prijel za rame. Obrnil jo je proti sebi.''Zakaj mi stalno nekam uhajaš?'' je zamrmral ter se nasmehnil, Sklonil se je bližje k njenemu obrazu.

Ob njegovem vprašanju se je zasmejala ter razkrila vrsto njenih čudovitih, belih zob. A njegove namene je uganila, še preden se je skloil bližje k njenemu obrazu. Pogledala ga je v oči, v tistem njegove prelepe oči, in se očarljivo nasmehnila. Super. Pa sem dala še en povod, je hitro komentirala,a potem pozabila na vse to. Videla je lem še njegove modre oči in ustnice, ki so se približevale njenim...

Jaden se je še bolj sklonil k njej. Tako da sta se dotikala samo s čeli. Malo je okleval in ni vedel zakaj. Ob tem se je samemu sebi zasmejal. Nato je pogled usmeril v njen oči. In nato pogled spet usmeril na njene ustnice. Ko je minilo par trenutkov, jo je poljubil,...

Ko se je sklonil še bolj k Veroniki, je le ta rahlo zardela. Zdaj sta se dotikala s čeli. Opazila je, kako jo je pogledal v oči, nato pa je pogledal njene ustnice. Minilo je nekaj napetih trenutkov, vsaj za Veroniko, nato pa jo je poljubil. Vrnila mu je poljub in rahlo, tiho zapredla, ko je okušala njegove ustnice. Bilo ji je všeč in bi to lahko delala v neskončnost. Oči je imela zaprte, a s svojimi, zaradi svojega elementa izostrenimi čuti je lahko začutila, kako iz fanta poleg sebe seva toplota, vroča, nad navadnimi temperaturami. A Roni je bilo vseeno, celo, ko je že čutila, da se bo kmalu začela zares potiti.

Jadenu je postalo vroče. Ker dva uporabnika ognja skupaj lahko pomeni samo neznosno vročino. vendar se najprej ni zmenil zato, in jo še bolj poljubil. Z rokami jo je objel okoli pasu. Vendar mu je postalo preveč vroče. in se je malo odmaknil.''Sorry, nujno rabim klimo ali pa svež zrak, ker mi je enostavno prevroče,'' je rekel ter jo še enkrat poljubil.

Veronika ni vedela, koliko časa je minilo, a ko je opazila, da je postalo zares vroče, je vedela, da se bo kmalu odmaknil od nje. In še prav je imela. Priimala je, ko ji je rekel, da je enostavno prevroče, anto pa jo še enkrat poljubil. Tokrat se je odmaknila sama, le nekaj sekund po tem. Iz žepa je zopet potegnila robec ter si otrla pot. "Da, res je vroče. Bolje, da greva ven na svež zrak." Je predlagala in se zazrla v njegove oči.