Morgan Freeway, profesorica elementa Teme, je stopila skozi vrata v mrzlo učilnico. Preračunljivo si je pomela roke, ter se zagledala v plakate. Čeprav so bile pojave zle in mrke, so se njej zdele čudovite. Zagledala se je v sliko čistega Zla, pri tem pa razmišljala. Danes bom spoznala nove študente. Upam da bodo vsaj nekoliko talentirani, če ne bo čisti dolgčas. Ali pa tudi ne... Rada opazujem te male ničvredne pojave, ki nimajo pojma o elementih. Premeteno se je zasmejala, nato pa stopila proti katedru. Redovalnico začetnikov je vzela v roke in s prstom spolzela skozi seznam. Zanimivo, zanimivo... Opazila je tudi, da se jim bo danes pridružila mentorica Kathryn in to je profesorico Freeway spravilo v dobro voljo. Vsaj ena, ki mi bo pomagala pri učenju teh izmečkov. Še enkrat je pogledala proti seznamu in opazila, da se jim bo danes na novo pridružila samo ena uporabnica Teme. Selina.. Zamislila se je, saj te dekline ni poznala. Na koncu pa je sunkoma zaprla redovalnico, saj se je oglasil zvonec. V učilnico se je usula skupina študentov in ga. Freeway jih je vse naenkrat premerila. Zgledali so zmedeno, nekateri celo prestrašeno. Morgan je na koncu skomignila z rameni, ter se zazrla v študente, ki so kar naenkrat potihnili.
"Sem Morgan Freeway, vaša profesorica elementa Teme." se je predstavila, ter pogledala vsakega študenta posebej. "Za vas sem vedno in povsod, profesorica Freeway. V mojem razredu od vsa pričakujem disciplino in poslušnost. Če ne se ne bomo dobro razumeli..." je nato nadaljevala, ter na koncu zadnjega stavka malo postala, da bi študentom to zabičala v njihove možgane. "Zdaj pa hitro učbenike na klop, ter odprite na strani 49. Ja, 49. Za danes sem vam pripravila nekaj zanimivega." je nakoncu dodala, ter počakala, da so študenti na klop privlekli svoje učbenike.

Robin Sarah Drew ni obvladovala Teme, a je hotela slišati kaj o elementu. Zdel je si je zelo zanimiv, saj je bila njena osebnost, ki jo je prikazovala prava poosebitev Teme. Ni bila prepričana, kako bo to potekalo, a je hotela izvedeti čim več. Slišala je že za učiteljico - večina nič kaj lepih. Robin je bilo pravzaprav vseeno, prišla je samo zato, da bi opazovala bedake elementa Teme, ki po možnosti ne bodo znali ničesar. Zabvano bo, tukja ni bilo vprašanja, vparašnje je bilo za koga.
Oblečena je bila v ozke črne kavbojke in rdečkast pulover. Lase je imela zravnane, da so ji lepo padali na hrbet. Brez make-upa in visokih pet seveda ni šlo. Njeni koraki so odmevali na hodniku, medtem ko je v mislih zmerjala samo sebe, da ni vzela jakne, saj je bilo spodaj v ječah, res mrzlo. Pa ne, da bi jo to čudilo, ampak že tako je bila pozna, zato ni morala zavlačevati še z jakno. Zavohala je znanj vonj starega plesnivega lesu, zarjavele kovine in smrti. No, nečesa, česar si Robin ni znala razložiti. Vedela pa je tukja tukaj spodaj ni ravno fajn. Skoraj, recimo štirideset procentov, se je dolčila, da bo poskušala slediti pravilom in da ne bo pristala tukaj spodaj. Zadnja stvar, ki jo je potreboala j, da bi nekaj ur gnila v ječah. Zdrznila se je in se ustavila pred vrati. Že malo prej je slišala učiteljico, ki se je predstavila. O, joj, močno zamujam! se je ošetla. Nadela si je običajen nasmešek in se osredotočila na to, da njene oči niso kazale čustev. Prijela je za kljuko in počasi odprla vrata.
"Se opravičujem, da zamujam. Budilka ni zvonila." je odvrnila. Skoraj vse je bilo čisto res. Opravičujoče je pogledala prfesrico. "Sem pa slišala vse, profesorica Freeway." je dodala, Sedla je za prvo prazno mizo in učbenik odprla na določeni strani. "49, kajne?" je pogledala učiteljico, saj je vedela da je tako. Naslonila se je nazaj.

Kathryn se je resno spraševala, zakaj sploh mora še hoditi na predavanja. Saj ji ne morejo povedati nič novega. Nejeverno je zmajala z glavo, ter počasi korakala proti ječam. Čeprav je bila uporabnica teme, ji v ječah ni bilo prijetno. Tu je bilo hladno in vlažno, kar Kathryn nikakor ni ugajalo. Zavzdihnila je in stopila v razred skupaj z drugimi učenci. Vsedla se je na klop, čisto zadaj, saj danes ni imela namena poslušati. Profesorici je Kathryn v pozdrav le prikimala, nato pa se zdolgočaseno naslonila na mizo. Uvodni pozdrav je že stokrat slišala in profesorica ni povedala nič novega. Kar jo je presenetilo je bilo le to, da bodo začeli na strani 49. Hm.. 49? Zanimivo... Poskušala se je spomniti, katera snov je na tej strani, vendar se ni mogla spomniti. Zato je skomignila z rameni, ter na plano privlekla učbenik. Poiskala je stran 49 in se presenečeno zazrla v naslov lekcije. "49. profesorica? Saj se šalite, kajne?" se je oglasila, ter profesorico nejeverno pogledala. Takrat pa je v razred vstopila učenka, ki je očitno zamujala. Ojej, to pa ne bo dobro. Novi študentki se je privoščljivo zarežala, nato pa jo dodobra premerila. Ni je poznala.. Očitno je bila na strani tistih dobrih elementov. Melissina punca, torej. Zaničljivo jo je pogledala, ter se namuznila.

Robin je ze sedela ko je zaslisala se Kathryinin glas za sabo. Obrnila se je, saj je sama ze imela odprt ucbenik. Pogledala je naslov in povzdignila obrv. Pah, kdo bi si mislil. je sarkasticno pripomnila v mislih. Ko je opazila njen zanicljiv pogled se je nepricakujoce nasmehnila. Samovsecen nasmeh, ki je dokazoval da se za njo ne skriva samo pridna puncka. Sploh ne. Robin je bila res vse prej kot to. Vsaj njena javna podoba. Zastrmela se je temnolasi uporabnici Teme v oci, njen pogled je kar sea jasno govoril naj je ne podcenjuje. Nato se je obrnila nazaj k uciteljicinem katedru. Naslonila se je nazaj, in na obrazu obdrzala samovsecen nasmesek. S pogledom je sledila lesenemu vzorcu njene mize. Dolgcasa nisem pricakovala. jepomislila. Ko je zaslisala uciteljicin glas je dvignila pogled. Slisala je se nek sepet v ucilnici. Sumenje listkov in tiho vrbriranje nekega telefona. Njen nasmeh je malce zrasel, saj je upala, da bo uciteljica naredila vsaj nekaj v zvezi s tem. Po drugi strani pa... Ni se slisala da bi uporabniki teme bili zavzetni za sluh. Spet je skomignila in se zastrmela v ucbenik.

Mel je z nasmehom na ustih prikorakala v učilnico. Bila je dobe volje kljub zgodnji uri ter prijazno je pozdravljala vse učence, ki jih je srečavala na hodnikih. Vedela je, da zamuja, ampak se za to ni zmenila. V razred je stopila tik za njeno novo učenko, Robin, ki se je že opravičevala za zamudo. Mel je zaradi tega samo pokimala učiteljici, saj se ji v tem trenutku ni dalo ukvarjati še z njenim teženjem. Bila je preveč dobre volje za kaj takega in v sebi je imela preveč pozitivne energije. Ni je hotela trošiti za tako nepomembne stvari, pa saj ni važno. Na hitro je pogledala po razredu ter si izbrala sedež blizu Garnetove dekline. Iz police je mimogrede vzela učbenik ter ga že med hojo odprla na 49. strani. Ob Kathinem vrašanju se je spet nasmehnila ter jo pogledala. "Kaj pa je? Si se ustrašila, mojstrica?" je rekla prijazno, a s kamčkom zbadljivosti. Ni hotela biti zlobna, to nikoli ni bil del nje. Vsedla se je zraven svoje nasprotnice ter se naslonila nazaj na naslobnjalo stola. Pri tem se je njena jopica odmaknila zpredela obrsja ter prikazale so se njene obline, odete v oprijeto belo majčko.

Morgan Freeway je pogledovala po razredu in si natančno ogledala vse učence. Nekateri so bili uporabniki ognja, drugi vetra, tretji, no saj se ne splača nadaljevati. Obrnila se je h Kathryn in se ji prijazno nasmehnila, saj se ji je seveda morala. Obvladovali sta namreč isti element. "Da. Stran 49., gospodična Garnet. Ali je kaj narobe s tem?" se je namuznila in se zazrla v nejeverno učenko. Rada je presenečala ljudi in današnja snov je bila, no, samo veliko presenečenje. V razred je v naslednjem trenutku stopila učenka, ki je očtino bila prvo leto na akademiji. Natančno jo je pogledala, nato pa pobrskala po redovalnici, kjer so poleg imen stale tudi slike. Poiskala je sliko, ki je bila najbolj podobna študentki, nato pa se predirno zazrla vanjo. "Gospodična Drew. Ali ste slišali ali ne, me ne zanima. Ob začetku ure morate sedeti v svoji klopi, naj bo to jasno. In vašega čvekanja ne bom prenašala! To vam je prvič in zadnjič, drugič dobite kazen." jo je hladno ogovorila in počakala, da si je učenka na klop privlekla učbenik. Že je hotela nadaljevati s svojim predavanjem, ko jo je zmotila še ena učenka. Brez opravičila je odkorakala k svoji klopi. To je bilo za Morgan višek, zato je učenko besno ogovorila, saj jo je dobro poznala. "Gospodična Morgenstern, očitno ne premorete toliko vljudnosti, da bi se vsaj opravičili. Zares škoda, gospodična, ampak res pa je da od vas in od vašega elementa ne bi pričakovala nič drugega. Tako da boste lahko danes zvečer pokazali svojo vljudnost, ko boste z mano prestajali kazen v ječi. Zapomnite si, danes ob osmih zvečer v ječah." ji je zabičala, ter se obrnila proti razredu, da bi nadaljevala predavanje. Takrat pa jo je učenka zopet zmotila. "Gospodična, ki je tako zgovorna... Svojemu domu ste s svojo zgovornostjo ravnokar prislužili minus 10 točk." ji je še dejala in si vse skupaj zapisala v redovalnico.
"Torej, kje sem ostala. Današnja tema, na strani 49. je o črnemu in belemu biku. Oba bika ponazarjata čisto zlo in čisto svetlobo. S posebnim obredom, ju lahko prikličemo na svet, ampak od nas vedno terjata davek. Ampak, na nekaj ne smemo pozabiti. Obstaja neka posebnost glede teh dveh bikov, ki ju nevedneži seveda ne vedo, saj gledajo z očmi in ne s srcem. Mogoče kdo v razredu ve, kakšna je ta posebnost pri teh dveh bikih? " pričakujoče se je zazrla v razred, ter nestrpno pričakovala, če se bo kdo oglasil. Pri tem pa je ošinila vrata učilnice, saj je pričakovala, da se bo usula še kakšna gruča učencev.

Robin se ni pustila znesti. Namsmešek je malce manjšala, a ni popolnoma izgnil iz njenega obraza. Pripravila se je do tega, da ni skomignila, ampak vljudno pokimala. Že takoj prvo uro ni hotla imeti težav. Vseeno, pa se ni mogla upreti novemu velikemu, privoščlivemu namsešku, ko je učiteljica nadra Melisso. Nasmešek je hitro skirla in glavo 'zakopalav učbenik'. Ok, dolgčasa očitno ne bo. je veselo pomislila in ob učiteljičinih besedah prebrala snov. Pomežiknila je, da bi se prepričala, daje prav prebrala. Tema je res...uau. je pomislila, ne da bi to prikazala na obrazu. Bel in črn bik. Nekaj je že slišala, ampak ni veliko vedela o tem. Le kako naj bi, ko pa obvladuje Zemljo. Pogledala je po učilnici iz dveh ralogov. Zanimal jo je kaj bo Melissa imela zapripomniti in še pomembneje, kdo - če sploh kdo - pozna odgovor.

Jaden je hitel proti učilnici, ker je že pošteno zamujal. Čeprav bi mu bilo to ponavadi vseeno, mu zdaj ni bilo. Kaj če bo učiteljica ena stara tečnoba. Ko je prišel v učilnico se je ozrl ter opazil kakšen pogled mu je namenila učilnica ob tem se je komaj zadrževal da ni planil v smeh. Usedel se je bolj v zadnjo klop.Ter dal učbenike na mizo.

Ko je Morgan opazila, da noben ne ve odgovora, je samo razočarano zavzdihnila. Zmotil jo je prihod še enega učenca in hitro je pogledala proti redovalnici. Jaden Mcdrew. "Gospodič Mcdrew, saj opravičili bi se, ko pa ste toliko zamudili. Srečo imate, da sem danes že podelila minus točke in da vam in vašem domu tokrat pogledam skozi prste." ga je hladno ogovorila in premerila njegov obraz. Nato se je spet obrnila proti celemu razredu, ter nadaljevala: "Zelo sem razočarana nad vami. Posebnost pri teh dveh bikih je to, da beli pooseblja zlo in črni pooseblja svetlobo. Ravno obratno je, kot smo navajeni. Dobro in zlo sta si bila vedno v konfliktu in dokler sta živa oba bika, bo na svetu ravnovesje. Če pa en izmed njiju umre, na svetu prevlada ali dobro ali zlo. In kot sem že rekla, mora biti vse v ravnosvesju, če bi bilo na svetu samo dobro, bi se ljudjem lahko zmešalo." Namuznila se je, saj je bila sama absolutno na strani zla. "Ampak posvetimo se zlu, saj smo v učilnici Teme. Ne obstaja samo čisto zlo, ampak tudi njegove oblike, kot so demoni in podobna bitja. Element smrt, nekatere sence in pa tema, lahko demone prikličemo iz podzemlja. Za ostale uporabnike, pa obstaja poseben obred, ki ga bomo izvedli danes. Stopite v krog in se primite za roke. Danes bomo priklicali nižjega demona, da ne bo zaradi vas začetnikov kakšnih posledic." je nadaljevala, ter nekaj sama pri sebi zamrmrala. Klopi v učilnici so preprosto izginile, saj je imela Morgan Freeway nad to učilnico popolno kontrolo.

LISsa je pošteno zamujala, po drugi strani, si je mislila pa sem komaj danes dobila urnik. Ko je hodila proti ječam,je k njej zavel hladen veter in začela si je očitati, da se ni topleje oblekla. Ko je končno prisopihala do učilnice se je opravičila profesorici in se vsedla v zadnjo klop. Pri sosedu je hitro pogledala stran v učbeniku in ga odprla. Hitro je z očmi prrletela snov. Potem pa je vso svojo pozornost namenila profesoričini razlagi.

Kyle je sladko spal. Tako je bilo vedno ko je imel za sabo divjo noc. Potem pa se je naenkrat zbudil. Pozabil je da ima pouk teme. Ta je bila nujna zanj saj jo je imel nekaj v sebi. Tako kot smrt. Spomnil se je da je tam dol hladno zato ni pozabil na crno jakno. Oblecen pa je bil kot vedno v crno. Lase je imel skustrane ampak ni imel casa. Pograbil je stvari in stekel po temnih hodnikih. Zajel ga je hlad ki je bil topel in domac obenem. ni razumel zakaj ga nihce ne mara ampak to sploh ni bilo pomembno. Se vedno je tekel tako da se je skoraj zaletel vanje ampak uspelo mu jih je z velikim pokom samo odpreti. Vsi pogledi, tudi uciteljicini, so se zazrli vanj. Zmomljau je nekaj podobnega opravicilu da se je zadrznal pri enem izmed uciteljev. Bila je sicer velika laz ampak bila je prva ki mu je padla na pamet. Hitro je stekel v neko klop in pogledal ucenko ob njemu."poglej poglej koga imamo tu." Je rekel lissi.

Lissa je pozorno poslušala, ko so se glasno odprla vrata. Še en zamudnik. Fant se je hitro opravičil, hkrati pa se je Lissi zazdel znan. Ker je bilo prosto mesto le še ob njej, se je vsedel tja. Ko jo je ogovoril, se ga je nenadoma spomnila."Kyle? Nisi rekel da je tvoj element senca? Torej se me še spomniš. Očitno se nisi TAKO napil."

"seveda sem rekel to." Je v tihem smehu da ga uciteljica ne bi slisala rekel. Kmalu pa je nadaljeval:"ampak hoditi moram tudi k drugim uram in ker sem med temacnejsimi elementi potem je to kraj zame. In zate." Je tiho mrmljau. Slisal je da je uciteljica danes razkurjena zato ni hotela da jo slisi."in vedno se spomnem vsega pa naj bom se tako pijan ko se bom spomnil nove osebe.ocitno pa se me ti tudi."

"zanimivo.nisem vedela."je lissa prav tako tiho odgovorila. Ustnice so se ji ukrivile v nasmeh."očitno, si res zadel genetski jackpot."se je pošalila. "za razliko od mene." ko jo je profesorica pogledala je hitro zaptla usta((beri:utihnila)) in se začela delati, da bee snov. Čez nekaj časa je spet dvignila pogled.

Melissa je le trmasto pogledala profesorico, ko je ta njenemu domu odštela dest točk zaradi nepomembne pripombe. Uporabnikov Teme pa res nikoli ne bom razumela, je pomislila, a se zaradi izgubljenih točk ni sekirala. Ker večina učencv ni razumelo učiteljičinega navodila, je vstala prva, vse druge pa je vrglo po tleh, saj so klopi, na katerih so sedeli, izginila. Le Katherine, edina mojstrica na šoli poleg Melisse, je ostala trdno na tleh (ne, lažem: malo se je zamajala). Mel se zanjo ni zmenila, tiho, z neslišnimi koraki je stopila na sredino učilnice ter ta ko namignila učencem, naj se že enkrat spravijo v prekleti krog. Le kako lahko kdorkoli tako počasi dojema? Neka uporabnica Teme, ki je bila po vsej verjetnosti začetnica, je še vedno brala iz knjige, kot da bi bilo klicanje ničjega demona, po možnosti celo vražička, zanjo zelo težka naloga. Melissa je zavzdihnila ter prepletla prste s svojima sosedoma v krogu. Na to njeno dejanje sta jo obadva začudeno pogledala Mel pa se jima je nasmehnila nazaj ter povedala celemu razredu: "Prepleteni prsti so nujni, pa če se vam vaš sosed še tako gnusi. Oči imejte zaprte dokler vam voditelj ne reče da jih ne odprete. Se kdo javi za vlogo voditelja?" je vprašala ne da bi se zmenila za leden pogled profesorice, ki pa ji je dovoljevala vodenje njene ure. Just be quiet bitch and listen to me, je pomislila ter še njen poslala nasmeh.

Kyle je kar naenkrat padel po tleh. Uciteljice ni slisal saj se je pogovarjal z sosedo. Stopil je za mel ki bo zdaj ocitno vodila uro pa ceprav je bil predmet njeno popolno nasprotje. Nek tip ga je v prerivanju hotel spodbiti zato ga je kayle ne da bi drugi videli usekal da se je zgrudil. Zadovoljno se je nasmehnil in dobil prostor ob mel ter jo rahlo cudno pogledal ko je prste prepletla z njenimi. Imela je mehke roke ki so bile popolno nasprotje njegovim grobim od treniranja velikim mocnim dlanem. Pa saj je znal biti nezen in da bi to dokazal jo je nezno stisnil. Zavil je z ocmi ko je videl uciteljicin pogled ampak ni trajal dolgo saj je pokimala mel ter odsla k ucencu na tleh ki se je drzal za pljuca.

Tako kot vsi ostali je lissa padla po tleh. Malo je zanergala, potem pa se spomnila študentke, ki je zdaj naenkrat vodila uro. bila je punca s katero se je skregala pri jezeru. Zato je šla kolikor dalje od nje je šlo. Postavla se je na čisto drugo stran kroga, k nekim učencem. Perpletla je prste s sosedi in čakala na nadaljna navodila.

Morgan Freeway je pogledavala k enemu učencu k drugemu in na veliko zavila z očmi. Če bi me vsaj en dan za spremembo poslušali! Hitro je pogledala po redovalnici in se zadovoljno nasmehnila. "Gospodič McWalton in gospodična Branson. Od vaju bi pričakovala, da me vsaj malo poslušata, glede na to, da je tema povezana z vama. Ampak očitno nočeta napredovati in bom o tem vsekakor obvestila vrhovne na akademiji. Mogoče pa bodo uslišali vajini želji in bosta za vedno ostala začetnika." je sarkastično dejala, ter se namuznila. "Prvič in zadnjič sem pri moji uri prenašala tako gobezdanje. In gospodična in gospodič, čeprav sta oba povezana s temo, ne pričakujta, da vama bom prizanašala." je nato še dodala, ter se zazrla porti učilnici. Ko so klopi izginile in so nepozorni študentje popadali po tleh, se je profesorica Freeway zadovoljno nasmehnila.
Ura priklicovanja nižjih demonov se je začela in Morgan je želela že spregovoriti, ko se je nadležna obvladovalka svetlobe zopet oglasila. "Gospodična Morgenstern. In tukaj ste znova pokazali svojo nevednost o temi. Zato bi bilo bolje, da drugič držite jezik za zobmi. Če bi delali po vaših navodilih, bi se nas vse skupaj polastila in vzela tema. Seveda pa ne trdim, da bi vas, gospodična Morgenstern, sploh kdo pogrešal." jo je zajedljivo ogovorila. "Ne prepletajte prstov, ampak se trdno držite za dlani. Saj nismo na nikakršnem ljubezenskem zmenku." je nato še dodala, ter se zazrla v Melisso. Punčara misli, da je pametna! Morgani je v očeh poblisnilo, nato pa nadaljevala. "Trdno se držite za roke in nikdar, zapomnite si, nikdar, ne zaključujte kroga, dokler demona ne pošljete nazaj v onostranstvo. To bi lahko privedlo do nevarnih posledic. Kakorkoli.. zaprite oči in ponavljajte te besede za menoj: Usliši me Locus, nižji sin teme, pridruži se nam na Zemlji. Deli svoje znanje z nami in nas popelji v največje skrivnosti teme." Morgan Freeway je mrmrala besede kot molitev, saj so priklicevali nižjega demona, ki sliši na ime Locus.

Melissa je mirno prenašala profesoričine zbadljivke, kar pa se je odvijalo v njeni glavi, pa je bilo čisto nekaj drugega. Pustila jo je, da se razgovori o nejni neumnosti ter značaju, ki ga sploh ni poznala. Ta ženska je bila zagotovo primerna za uporabnico elementa Dark, a Melissa je preprosto tokrat morala odpreti usta ter se umešati v njeno predavanje. "In vi ste slišali prekleto veliko mojih navodil. Razumem, da morate varovati svojo čast ter nikoli ne boste priznati, da obvladovalka elementa Light zna priklicati močnejše ter mogočnejše demone kot vi. In stojim za svojo teorijo, ki seveda drži tudi v praksi. Prepleteni prsti so znak večnosti, torej znak večne zaščite. Seveda pa ta dotik vodstvo šole šteje za peveč intimnega ter se ne uporablja, tako ali tako pa dvomim da bi vi znali priklicati samo Zlo, Freewayeva," je rekla tako vljudno, mirno ter neprizadeto, da je zvenelo prav nadnaravno. "In lahko vam kar takoj povem, da moj jezik nikoli ne bo ostal za zobmi, vsaj ne če boste vi tako hoteli." Tlesknila je s prsti ter vase vstraka svetlobo sveč, torej so v trenutku ugasnile. Ni se ji zdelo vredno več izgubljati besed za profesorico, ki pa ji očitno ni imela nič več za reči. Ko je ta mrha začela z prav ponižujočo molitvijo, je Mel zavila z očmi ter opazovala nekatere učence, ki so delali budale iz sebe. Lahko bi vedeli, da se demonom ni treba tako prekleto prilizovati...

Kathryn je sedela v krogu in poslušala jezikanje Melisse in profesoričino besno ugovarjanje. Morala si je priznati, da se izredno zabava, ampak nekaj na Mel jo je zmotilo. Uporabniki svetlobe ne morejo priklicati tistih močneših demonov in samega zla pa sploh ne! Torej se je Melissa zlagala in Kathryn se je zato zadovoljno namuznila. Še nekaj časa je ostala tiho in poslušala Melissino blebetanje, na koncu se pa je le oglasila: "Ah Mel. Vsi dobro vemo, da uporabniki svetlobe ne morete priklicati višjih demonov, čistega zla pa še manj." Zadovoljno se je nasmehnila, saj so bili taki ljudje preveč "dobri" za priklicovanje zla in zlo jih pač ni poslušalo, kaj pa šele da bi se jim prikazalo. Seveda se je pa zlo rado hranilo s takimi ubogimi študentki. "In Mel. Profesorica ima prav. Mislim, da si malo zamešala ure in si prišla v napačni razred. Zla ne moreš priklicati s prepletenimi prsti, saj se zlo ne meni za zvestobo in ostalo tvoje blebetanje. Tako da prepletene prstke pusti za sebe in svoje zadovoljstvo." ji je sarkastično odvrnila, ter se zasmejala. "Mimogrede, ne bi imela nič proti če te kakšen demon napade. Dala si mi izvrstno zamisel, da demona samo nenamerno in nedolžno spustim, da se prisesa nate." se je še na koncu zasmejala. Bog, kako ji je šla Melissa na živce! Nato se je pridružila molitvi in Kath je vedela, da le tako lahko varno prikličeš demona in ga spustiš nazaj v onostranstvo.

Melissa je zavila z očmi ob Kathinem blebetanju. "In tu se še enkrat pokaže ta omejenost uporabnikov elementa, za katerega misliš, da je tako mogočen. Dragica, kdo je sploh kdajkoli govoril od Temnih demonih? Misliš, da ima samo Pekel oziroma kakor ga vi raje imenujete, Zlo, demone in duhove? Pravzaprav pa me sploh ne čudi, da ne veš, da ima tudi Dobra stran svoje demone, ki pa jim pravime angeli. Govorila sem predvsem o njih, in verjemi, lahko so močnejši od tvojih temnih prikazni," je rekla mojstrica Lighta ter se ji nasmehnila, ko se je temnolaska spet poglobila v molitev. Kar naj, kaj pa mene briga s čim on izgublja čas? je pomislila ter spet zavila z očmi. No, njihova molitev je bila uslišana. V prostoru se je začela kopičiti Tema in nekateri začetniki so ostrmeli, izkušenejši uporabniki pa so se samo namuznili ter opazovali dalje. Melisso je vse skupaj začelo dolgočasiti, pa še bližina te Garnetove mrhe ji je šla na živce. Na obraz so ji popadali lasje ter blazno si jih je želela odstraniti, na žalost pa je imela zasedeni obe roki. Zavzdignila je ter opazovala dogajanje v prostoru.