Učilnica je polna žalosti uporabnikov elementa Shadow. Je turobna in skoraj vedno hladna, a učenci tega hladu skoraj ne občutijo. Stene dajejo vtis umazanosti, saj se na njih mešajo vsi odtenki sive barve, pa tudi črna in bela. Na plakatih ki visijo na teh stenah so podrobno predstavljene moči tega elementa, pa tudi nekateri mojstri njegovega obvladovanja.
Pouk v tej učilnici je nujen za obvladovalce Sence, seveda pa se jim lahko pridružijo še drugi učenci. To se pravzaprav zgodi zelo redko.

Kyle je zspano lopnil po budilki. Sovražil je ponedeljke. Ampak k pouku je moral. Skočil je iz postelje in se na hitro oblekel potem pa zložil nekaj knjig v torbo ter se napotil k pouku. Prva ura je bila dokaj uredu ampak bil ej zaspan saj je pozno v noč vadil. Prilomastil ej v razred še prej kot bi moral. To je lahko dobro izkoristil. V roki je naredil standardno kroglo in jo kot nekakšno sluz prelival iz rok v roke. Rad je imel občutek nekakšnega prijetnega toplega gomazenja po rokah čeprav tega nihče ni razumel. Gledal ej v tisto kroglico kot bi bila nekaj najbolj posebnega na svetu. In tisti trenutek je tudi bila. Po nekaj minutah je dvignil pogled. V kotu je stala duša in nekaj momljala. Hotela je da jo pošlje v nebesa ali pekel. In tega ni znal. Žalostno jo je pogledal. Duša pa proseče. Izginjala je. Nekma v pozabo kjer je use nič. Tega pa le ni hotel. Hotel je počakati na učitelja ampak ga ni bilo. Zapru je oči in se tako kot mu je naročila Kath skoncentriral na svoj element in ga začutil. Ko je odpru oči postave ni bilo več tam ampak v telesu je začutil zahvalo. Nasmehnil se je ampak to ga je dodobra uzčrpalo. Usedel se je za mizo in pokušal pričarati kroglo pa mu ni uspelo. Seveda če pa je pošiljav duše na drugi svet ko ej bil komaj začetnik. Zagodel je in se naslonil na roke.

Kathryn je hodila po gradu in mimogrede zavila na hodnik v 5. nadstropju. Šla je mimo moške kopalnice in na skrivaj pokukala noter. Večja skupina mladih fantov jo je opazilo, kako jih opazuje, zato se je Kathryn zahihitala. Zmajala je z glavo, ter odšla naprej. Prišla je do čarobnih stopnic, ki so se ji vedno zdele butaste. Enkrat bi skoraj padla skoznje, ko so tako nenadoma izginile. Po stopnicah ni namarevala iti, pa tudi ne zato, ker je v bližnji učilnici slišala glasove. Namrdnila se je, kdo bi lahko bil v učilnici, saj danes pouka sence ni bilo. Tako je odkorakala proti učilnici in vstopila vanjo. Zagledala je fanta, ki ga je že poznala. "Danes profesorice ne bo." mu je že ob prihodu dejala. Čudno se ji je zdelo, kaj sploh v učilnici počne. "Ni pouka... Kyle." je še hitro dodala, ter se ustavila pri njegovem imenu in se zasmejala. "Sem rekla, da se bom pozanimala." je brezbrižno skomignila z rameni, saj ji je bilo čisto vseeno ali je to njemu všeč ali ne. Izvedeti je hotela njegovo ime in konec. Ko je opazila, da se muči že z osnovnim priklicem se je še bolj zasmejala, saj je predvidevala, da je fant kar precej vadil in iztrošil svoje moči. "Kdo pa je rekel, da moraš moč črpati samo iz sebe? Veš, lahko si sposodiš moč iz svojega elementa in v tej učilnici je prekleto veliko senc." mu je še dejala in nekoliko postala. "A te naj naučim še to?" mu je pomenljivo na koncu rekla in se v poskusu zadušitve smeha ugriznila v ustnico.

((Upam da nimaš nič proti, da sem odgovorila.. i'm bored xD ))

((Noup prau veseu sm ))

Kyle je skoraj skočil vzrak tako ga je prestrašila."Hmmm hitro mi to povejo." je jezno rekel in poskusil še enkrat. Ni mu uspelo."Ja vidim. In zakaj si tako garala? Te tako zelo zanimam?" je navihano uprašal. Začudeno jo je pogledal. Zakaj se ni sam spomnil tega. Budala. Zasmejau se je in stopil k stenam."Sploh nisem poisliu na kaj takega. Bil sem res obupan." je pojasnil in roko naslonil na sivo črto. Počasi je začutil da se začenja 'polniti'. Ko je končal je umaknil roko in iz nje naredil kroglico."Uredu bo. Hvala da si me spomnila." je zamrmljau in videl njen ugriz. Tadu sam se je smrejal. Je pa res izpadelč kot nekakšen trol.

"Mogoče me zanimaš, mogoče ne.. Kdo ve." mu je dvoumno odgovorila in skrivnostno dvignila obrvi. Opazovala je njegov poskus povezave s svojim elementom in ironično je zmajala z glavo ob tem, da je bil Kyle dejansko sam s sabo zadovoljen. "Veliko več moči lahko pridobiš s tem da črpaš energijo od svojega elementa. Ta kroglica še niti približno ni zadovoljiva." mu je odgovorila, ter še enkrat zmajala z glavo. Za sabo je zaprla vrata in odkorakala na sredino učilnice. "Vidim, da potrebuješ še nekaj vaje." mu je odvrnila, ter se zasmejala. "Daj, napadi me." mu je še dejala ter čakala na njegov odziv. Čakala je na njegov napad, medtem pa skomignila z rameni: " Resno mislim." Prikimala mu je, naj vendar že začne.

"Jaz vem. Drugače se ne bi tako potrudila." je rekel ampak ni bil prtirano samozavesten. Nagjivo se je nasmehnil."Samo poskusil sem s tem ampak res bi mi prišlo prav še enkaj vaje." je zamrmljau in jo začudeno pogledal."Npadem naj te?" je previdno uprašal in jo temu tako tudi pogledal. Malo se je začudil ampak iz roke je rišla črna sled ki jo je izjemno dolgo vadil. Počasi se je ovila okoli Kath ampak še vedno ni bila posebaj močna.

Ko je slišala fantov odgovor, se je samo nasmehnila. Ni se ji zdel nevem kako samozavesten in ravno zato, da bi mu dvignila malo samozavesti je dejala: "Ja, zanimaš me." Skomignila je z rameni, kot da to ni nič kaj takega. Saj to zanjo tudi ni bilo, zdelo se ji je čisto naravno. Zakaj pa ne? Ni je bilo sram priznati, da ji je bil fant všeč.
Kathryn je opazovala črno sled, ki se je počasi ovijala okoli nje in spet zmajala z glavo. Samo dvignilla je roko, ter jo preprosto s pomočjo teme odgnala. "Ah daj no.. Potrudi se. Saj znaš bolje." ga je priganjala. " Se ne spomniš kaj sem te na pokopališču učila. Začuti svoj element, zaželi si tega, pri tem pa črpaj energijo iz sence, ki se potika po kotih. Vem da se sliši težko, ampak ko ti enkrat pride v kri, je čisto enostavno." mu je še nato dejala, ter se mu nasmehnila. "Naj ti pokažem." je še hitro dodala, ter zaprla oči. Okoli njega je pričarala gosto temo, ki se je začela ovijati okoli njega, ampak ga pri tem ni ranila. Kathryn je hotela ravno nasprotno, ni ga hotela ubiti, zato se ga je tema le narahlo ovijala, ter se mu zapletla v lase. Nato je odprla oči in temo pregnala. "Pomaga tudi, če oči zapreš." mu je na koncu dejala, ter mu pomignila češ, tvoja runda.

"Hiter in diskreten odgovor za dvig samozavesti. Brezveze ker jo imam dovolj le ven da imaš pouno glavo takih. Pa saj e osvajajo ves čas." je rekel in zavil z očmi.Ampak takoj se je spet nasmehnil."Ampak vseeno hvala." je mirno rekel in pogledal kako je sled v sekundi izginila. Sam pri sebi ej zaklel."Povedal sem da sem začetnik. Kako naj premagam mojstra." je rekel skoraj obupano. Premagal je smrt ampak proti drugemu pa se ni znal meriti in to ga je jezilo. V očeh se mu je spet pojavila tista neznosna črna barva ki je ni znal kontrulirati in v sebi ej začutil moč ki pa je ni znal obvladovati. Stresel je z lasmi za temo ki ej že izginila. Pomisliu je an usak kotiček kamor se je senca zarila. Roke so se mu rahlo tresle. Spomnil se je na pokopališče. Ubijanje s pogledom. Takoj je sklonil pogled in začutil da se umirja. Spet je zaklel in upal da ni opazila. Da bo jo zamotil je iz rok spuščal meglo ki jo je počasi ovila in stisnila. Nežno seveda.

Pa saj te osvajajo ves čas?! Kakšen odgovor je pa to? Kathryn se je zdrznila in kar ni mogla verjeti. Bila je napeta, zato je izustila tisto prvo, kar ji je padlo na pamet: "Boš šel na ples?"
Še naprej ga je gledala in opazila, da je nekaj z njim hudo narobe. Opazila je njegove oči in se spet zdrznila, saj ji je bilo to prekleto znano. Zgledalo je, da jo fant hoče zamotiti z meglo, ampak jo je preprosto izničila. Stopila je k njemu, ter mu dvignila obraz. Ni se bala, saj je ne more začetnik kar tako ubiti. "Si vredu?" ga je zaskrbljeno vprašala, ter se ugriznila v ustnico. Ta občutek je predobro poznala, zato je sočustvovala z njim. Čeprav je bilo okusiti takšno moč kdaj pa kdaj neznansko v užitek. "Verjetno imaš v sebi nekaj teme. Je kdo od tvojih prednikov obvladoval temo ali se kakorkoli bavil s črno magijo?" ga je naposled vprašala, ter se mu zazrla v oči.

Kyle je pomisliu na Setha tam v predorih in se nasmehnil. on jo je osvajal. No ja usaj poskušal. Ko ga je spomnila na ples je skomignil z rameni. Po eni strani bi rad šel ampak ni se mu ljubilo urejati."Nimam soplesalke." je rekel s nekim čudnim glasom. Kyle se je umaknil še za nekaj centimetrou od nje. Kako se je tisti trenutek sovražil."Ne vem." je rekel po pravici. V njem je bila še vedno jeza ampak z njenim dotikom se je počasi umirjala."In ne vem tudi kdo so moji predniki. Starša sta skrivala zgodovino in use kar je bilo povezano s tem. Oče do pred par leti še elementa ni hotel razkriti." je rekel in v njem je jeza spet nrasla. Kot tudi črna barva. Hotel je umakniti pogled.

"Ja, to je pa res škoda, da nimaš soplesalke." je sarkastično pripomnila, ter zmajala z glavo, saj ni vedela kaj naj si misli. Njegov ton glasu jo je že preveč zmedel.
"Mogoče bi bilo dobro raziskati, če ti to dela težave." mu je odvrnila, kot da je to čisto nekaj enostavnega. Saj po eni strani je bilo. "Mogoče bi moral staršem zaupati, kaj je s tvojimi očmi, pa bi ti pomagali." mu je delila nasvete, čeprav v tem ni bila ravno dobra. Nekaj je vedela o elementih, ampak o družinskih problemih ni imela tri čiste. Opazila je, da se mu črnina vrača v oči in da je umikal pogled. Opazila je tudi, da je postal neverjetno nestrpen in mogoče celo.. jezen? "Ne umikaj pogleda." mu je zamrmrala. "Na koga si pa tako jezen? Name?" je začudeno vprašala, ter se začela odmikati stran od njega. Če je bila ona povod za kaj takšnega, zares ni hotela biti zraven in ga motiti.

"Ja vem. Zakaj? Me vabiš?" je pripomnil in se rahlo nasmehnil. Ob njenih besedah ga je zmrazilo."Nikogar nimam ki bi ga poznal. Usi do...." je rekle in utihnil. Saj bo vedela. Rahlo se je stresel ker je hotel to pregnati. Saj ju je še videl a kot duše. Kljub njenim besedam je umikal pogled. Hitro je odkimal."Seveda ne nate. Na starše ker mi niso povedali za širšo družino. O sebi en vem nič pa sem morda nekdo." je zasikal in pogled usmeril proti stolu on mizi ki se je razletel na koščke ampak to ga ni niti zmotilo pa čeprav je to naredil prvič.

"Po pravilih bi moglo bit obratno. Fant mora punco povabiti na ples." mu je odvrnila in ga s smehom v očeh ocenjujoče gledala. V naslednjem trenutku pa se je že zresnila. "Oh, oprosti. Nisem vedela.. Moje sožalje." je neodločno zamomljala in se poskušala postaviti v njegovo kožo. Zares ni mogla razumeti, kako je to, če nimaš družine. Spet se mu je približala in mu iskreno dejala: "Zares si ne morem predstavljati kako ti je. Ničesar takšnega nisem doživela, vedno sem vedela kdo sem." Obupano je skomignila z rameni v znak predaje, saj ni vedela kako fantu pomagati. Nato pa ga je rahlo boksnila v trebuh, da bi se malo razvedril, ter mu rekla: "Daj, razvedri se malo. Se boš pač moral malo bolj kontrolirati, tako kot jaz. Očitno sva na istem." Nasmehnila se mu je, čeprav je vedela, da ne bo lahko niti enemu izmed njiju.

((Okey.. uradno sm kaputt xD nimam več idej res ne -.-" ))

((Sma popolnoma na istem hahahaha Sej boma prežvela :DD ))

"Bi rada da te povabim na ples?" je previdno uprašal."Saj je uredu. Samo čudno je. Vedno sta bila tiho." je zamrmljau in se poskušal nasmehniti. Ampak nasmeh je bil prežalosten da bi se lahko štel tja."No ja saj ni tako hudo ko se navadiš. Le čudno je ko nimaš pojma kdo si in če si v resnici samo beden navadnež. Mogoče bom celo odšel v knjižnico malo pogledati." je rekel sam sebi čeprav ga je slišala tudi ona. Začutil je pok v trebuh ampak je komaj trznil. Ja to naredijo leta športa in trenušne mišice. "Ja res sem vesel ko bom lahko koga ubil če em bo razjezil." je mrko rekel in obdržal isti kisli nasmeh kot g je imel prej.

"Hej, ne bom ti govorila, kaj delaj. Sam se odloči." mu je odvrnila, ter se spraševala ali ni preveč vsiljiva. Na koncu ji je bilo že čisto vseeno ali gre na ples s spremljevalcem ali brez, čeprav bi bilo v dvoje verjetno lepše. "Nikoli ti nista povedala za nič?" ga je nejeverno vprašala, ter se zopet zazrla v njegov obraz, ki je bil žalosten. Preveč žalosten. "V knjižnici pomoje ne boš nič našel. Pogledati bi moral v arhivih. Tam so baje podatki o vsaki družini in rodbini. Vendar je vstop v arhiv prepovedan in nekako zaščiten." mu je še dejala in se pozorno zazrla vanj. Ni ga mogla razvedriti, zato se je predala. "Ah daj no. Saj kot začetnik ne boš mogel še nikogar ubiti. Ko boš napredoval do izpopolnjenega obvladovalca, takrat pa te lahko skrbi. In misliš, da je meni lahko? Spomni se, če bi te na pokopališču še za trenutek dlje gledala, bi umrl. In imela bi te na vesti. Tako da se ne smili toliko sam sebi." je končala, ter se namuznila. "Daj no, ni vse tako črno kot si misliš." mu je po svojem ostrem govoru še mehko dejala.

"Prav. Torej bi šla z mano an ples?" je uprašal in se nasmehnil."Ampak ne bom oblekel smokinga." je še hitro dodal.Odkimal je ob naslednjem uprašanju."Noup. Nikoli. Saj pravim. Oče še za element ni hotel povedati čeprav je bil mojster in res mogočen." je zamrmljau in se zdaj že bolj pristno nasmehnil."Ah bom že prišel not. Nekako mi bo usepelo. Vadil bom tiste čirulečarule o nevidnosti." je rekle in se rahlo zasmejau."Ja. To me usekakor pomirja da zdaj ŠE nemorem ubiti nikgar ampak kasneje ga bom pa lahko.ž" je rekle v sarkazmu a se je useeno pristno smehljau."Ja no na vesti me imaš že zdaj. Le kako se me boš znebila?" je rkle in ji pomežiknil potem pa se zazru v tla."Vidiš. Tema. Ni use tako črno. Pa si našla nekaj lepega v temi."

"Če me pa že tako na kolenih prosiš, pa bom šla ja." se je pošalila, ter zasmejala. "Kdo pa je rekel, da moraš obleči smoking? Saj ni nobenih pravil glede oblačenja, ali?" mu je odvrnila, ter se resno spraševala, če je mislil, da bo imela kaj proti temu.
Ni ji šlo v račun kako je lahko njegov oče skrival svoj element. "Kako si pa potem izvedel, da je mojster?" ga je tako mimogrede vprašala, saj si ni bila čisto na jasnem. "Dvomim, da si boš z nevidnostjo kaj lahko pomagal. Malo bolj se boš moral potruditi." se je zasmejala, ter dvignila obrvi. "Imaš kakšno drugo idejo?" ga je vprašala in se nasmehnila. "No ja.. če ti to pomaga, jaz nisem še nikogar ubila. Tako da pomoje ne boš letal naokoli in bliskal s svojimi očmi." se je namuznila in si predstavljala kako bi to lahko izgledalo. Vse skupaj se ji je zdelo smešno. "Morem se spomniti načina, kako se te znebiti. Zares te nebi rada imela na vesti." se je zasmejala in pogledala malo naokoli po učilnici. Tu še ni bila nikoli, ni se udeleževala predavanj o senci. Vsekakor pa ji učilnica že na prvi pogled ni bila všeč. "Da sem našla nekaj lepega v temi.. tebe? To misliš?" se je z zanimanjem ozrla nazaj proti njemu, saj ni vedela o čem govori.

"Jp silim te." je zamrmljau."Ne vem. N ačloveški šoli so bila. Bedno. In potem tiste ženske tam. Joj bog se usmili." je rekel in sklenil roke ter pogledal v zrak in nekaj mrmljau kot da moli. Potem jo je spet pogledal."Pred 3 leti so nas napadli. N evem zakaj ampak bili so izjemno vešči. No oče jih je premagal in to z lahkoto. Uporabil je čisto use kar so imeli uporabniki vode." je rekel in stisnil pesti."in če se ne bi tako pozno spcializiral bi mu mogoče lahko celo pomagal." je rekel ampak kmalu se je zasmejau."jp. splezal bom gor po steni kot spiderman." je odgovoril in se tudi sam zasmejau."no ja življenje je nepredvidljivo. mogoče pa bom." je rekel v smehu."Noup. Sama si rekla da ni use tako črno. Tako sem misliu. Ampak če si drugače razlagaš me ne moti."

On njegovi kretnji se je Kathryn zasmejala. "Okey.. obljubim da se sploh ne bom uredila in bom prišla s čisto skuštranimi lasmi." mu je v smehu dejala. "Voda? Si slučajno rekel voda?" se je začudila Kathryn. O tem je veliko brala na prepovedanem oddelku knjižnice, ko je raziskovala o svojem elementu. In nekje med spiskom temnih knjig je naletela na vodo. "Spiderman?" se je zasmejala "Zares te nimam želje videti v tistem čudnem kostumu." je še hitro dodala, ter se od smeha ugriznila v ustnico. Ob naslednjem odgovoru je Kath zardela, saj si je domišljala že preveč. "No ja, nikoli nisem trdila, da mi tema ni všeč, čeprav ima lahko grozljive posledice. Enostavno drugim ni všeč in to te včasih lahko spravlja ob živce. Že zdavnaj sem našla veliko lepega v temi, ampak drugi se jo bojijo." mu je nato odvrnila, ko je prišla k sebi od sramote, ki si jo je naredila. "In oprosti za tisti stavek prej." je hitro še dodala, ter se od sramu obrnila stran od njega in spet pogledavala po učilnici.

"No ja če se ve punce uredite potem to ni nič slabega amoak upam da ne bom ob tebi kot klošar iz smetnjaka." je zamrmljau in poskušal zadržati smeh."Jp. Rekel sem voda. Zakaj?" jo je začudeno uprašal in temu primerno tudi pogledal.Ampak kmalu se je zasmejau."Rdeča lička ha? Lepo." je rekel in glavo nagnil rahlo postrani."Res ne? Use moje mišoce se bodo videle." je rekle in se tudi sam zasmejau."Usak element ima lahko grozljive posledice le da tega nihče ne razume. Zdijo se jim nevari samo smrt tema senca in to. Za naravo mislijo da je božanska a pobije lahko prav tako veliko ljudi kot smrt." je zamrmljau."zaradi tega se ne sekiraj. nerazgledani so." je pojasnil."in sem rekel da je uredu." je zamrmljau ni sledil njenemu pogledu. Učilnica ni bila nič posebnega ampak bila je topla in domača.

"Ah verjamem, da boš izgledal odlično." mu je odvrnila in se končno razvedrila, ko je opazila, da je boljše volje. "No ja.. ker sem na prepovedanem oddelku knjižnice brala v knjigi teme, da se je ena izmed družin teme združila z družino vode in da je to imelo nenavadne poseldice. Dobili so neke posebne moči. Kakorkoli, njihovim otrokom se je zmešalo, ker so imeli toliko dobrega in hkrati slabega v sebi." mu je odvrnila, nato pa hitro nadaljevala: "Pa ne mislim zdaj, da se bo tebi zmešalo." Ob fantih ni bila nikoli tako sramežljiva, ampak tudi ni bila vajena, da si je naredila takšno sramoto. Hitro se je zbrala, da ne bi zardela še bolj, nato pa v šali bleknila: "No prepričana sem da tvoje mišice čisto brez oblek izgledajo še boljše." Takoj ko je to povedala do konca, se je šele zavedala kaj je rekla. Ta stavek je bil čisto v stilu Kathryn, ampak seveda če ne bi bil namenjen njemu. Ne, če si je že prej naredila takšno sramoto. Zdaj se je že vztrajno delala, da jo zanima klop čisto v kotu sobe in fanta več ni pogledala. "Ja, saj imaš prav. Ampak vseeno ti gredo na živce, da bi jih najraje kam poslala." je zamrmrala.

"Kot vedno kajne?" je navihano uprašal."No aj saj sem ti povedal da ne vem kako je s tem. Bom šel pogledat. In če nikomur ni ušeč kostum spidermana bom pač superman. Ampak pustima kostume. Rsno šel bom pogledat in upam da je kje priimek samo ne vrjamem da bi bilo to sploh možno. Ti misliš da bi bilo?" je rekel in se pogladil po licu. Ob naslednjem njenem komentarju se je pa res zasmejau."Misliš? Bi rada videla?" je rekel in tudi on rahlo zardel. Ni pričakoval da bo rekla kaj takega brez sarkazma."Torej te zanima les? Zaradi klopi mislim." je rekel in se usedel an eno ob njej."Ja tudi jaz ampak proti temu ne moreva nič."

"No, lahko bi pokazal malo skromnosti." mu je v šali dejala, ter se zasmejala.
"Ja, pojdi pogledat. Čeprav zdaj zares nevem ali naj greš v arhive ali pa v prepovedan oddelek knjižnice. Nevem če je možno, ampak lahko bi bilo. Nisem ekspert za to in nisem se poglobila v tej skrivnosti, ker me pač prej niso zanimale." mu je odvrnila. Spraševala se je, kako se lahko sploh pogovarja z njim, če ga ne gleda. Ampak pogledati ga tudi ni mislila. Ob naslednjem vprašanju ji je zaprl usta. Čez nekaj časa pa je negotovo zamomljala: "Mogoče.. ja.. nevem." Čeprav je že v naslednjem trenutku želela reči ja. Mislim, kdo pa ne bi želel videti mišic? "Ja, klop je zelo zanimiva, nikjer v šoli nimajo takšne." se je zlagala, čeprav temu ne bi mogli reči laž. Bila je najslabša možna laž, kadarkoli jih je kdaj bilo.
Končno je zbrala dobolj poguma, da ga je spet pogledala, ter mu navihano odvrnila: "Misliš, da res ne moreva nič? Da jih ne moreva nekam poslat?" Zasmejala se je, saj res ni imela namena nekoga poslati na drugi svet.

"Uredu." je rekel in nadaljeval z otroškim glasekom."No ja kaj pa vem no. res ne vem mogoče bi izgledal slabo no ne vem ampak sem že tako grozen." je rekel in zavil z očmi."Dovolj skromno?" je rekel in jo pogledal pa čeprav je videl le levo stran njne glave."Zdi se mi da boš odšel pogledat kar v oboje. Škoditi ne more razen če me dobijo." je malo pomisliu. Pa saj ga ne bojo. In tako je za nekaj časa nastala tišina ki jo je Kath kmalu prekinila. Odgovoril ji j+sicer ni ji je pa na naslednjo laž."Ja prav imaš. Razen tega da sedim na eni in vrjetno je tukaj na šoli le še kakšnih 400 enakih. Izvirna je pa res ja." je rekel ter prikimaval ampak komaj zadrževal smeh. Ena najslabših laži ki jih je slišal."Lahko jih. Ti jih ubiješ in mi potem poveš kam. Pekel ali nebesa."

"Počasi, počasi... Saj nisem mislila resno." mu je rekla v naslednjem izbruhu in se začudila, kaj ga je sploh pičilo. "No, pa naj bo po tvoje." mu je dejala, ter zakorakala proti njemu in se vsedla zraven njega. "Sedaj sem se prepričala, da je tista klop čisto enaka tej, na kateri zdaj sediva. Zadovoljen?" mu je hitro dejala, ter se zazrla vanj. Počutila se je nekoliko bedno, ker se je prej tako obnašala. Saj ni bila 5 let stara punčka. "O ne.. Jaz jih samo ubijem. Ti pa se sam odloči ali naj grejo v pekel ali nebesa. Tako jih vsaj ne bom mela na vesti." se je zasmejala in si v roke vzela šop lasov, ter si začela ogledovati njegove konice.

(( whatever meni ne gre -.-" ))