Kyle je tekel po dolgem hodniku v jecah. Iskal je kogarkoli ki bi mu znal pomagati z stvorom ki ga je lovil. Seveda je bila najneumnejsa ideja da gre proti jecam ampak drugega mu ni preostalo saj so ostale poti zaprli. Naletel je na slepo ulico. Zaklel je in pogledal proti kotom in pogled se mu je ustavil na zaprtih jecah zapahnjenih z magijo. Hitro je preusmeril pogled do klopce. Za seboj je zaslisal oddaljene tezke korake ki so se mu priblizevali. Ampak kyle je bil hitrejsi od njega zato je imel se nekaj sekund. Dotaknil se je klopi in obstal. V tej klopi so bile tri moci temnih elementov. Prepojila ga je moc iz te klopce in zacutil je olajsanje. Ki pa je kmalu minilo. Za sabo je zavohal smrdljivo sapo ki se je vila po vsem prostoru. V sekundi je bil obrenjen protii zveri z velikimi cekani in ledenimi crnimi ocmi. Stvor je bil veliko vecji od njega ampak to ga ni ustavilo. Hitro kot blisk je bil v napadalnem polozaju pripravljen na karkoli ter prezet z magijo iz klopce ki se mu je zdaj zdela kot odresilna bilka. Stvor je iztegnil roko in kyle je z mocnim sunkom priletel v stenno. Zajela sta ga glavobol in vrtoglavica. Vseeno pa se ni dal in zato je bil kmalu spet na nogah. Stvor se je pognal proti njemu a bil je okoren in pocasen. Kyle se mu je izmaknil ampak tukaj je bil zid. Moral bo uporabiti magijo. Okoli niju se je ovila megla ki je stvoru drla v oci kot nadlezna preveza. Kyle ga je zdaj brcnil ter se umaknil do klopce. Zdaj se bje bil odlocen boriti na zivljenje ali smrt. Ampak stvor se je pobral in kazalo je da se bo torej boril na smrt. S mezincem se je dotaknil klopce in magija je bila spet na njegovi strani. Hitro je iztegnil okrvavljeno roko in stvora je zajel crni dim ki mu je vdru v usta in se ztekal skozi grlo. Stvor je padel na kolena in se zvijal od bolecin in poskusal dihati. Kyle se je trdno oprijel klopce in magija se je pretakala cezenj. Vse je dobilo smisel. Na hitro je zapru oci da bi si nabral novih moci in ko jih je odpru je stisnil pest ter stvora se zadnjic pogledal. Sovraznik je kriknil potem pa se zgrudil. Bil je mrtev. Naenkrat pa je megla preplavila hodnike. Prislo je se vec stvorov. Kyle je obupano gledal naokrog in se se vedno oprijemal klopce. Veselje ki ga je imel ko ga je ubil je hitro minilo saj je vedel da sam ne bo kos zlu ki se je blizalo skozi obliko stvorov. Vseeno pa se kyle ni vdal in je vstal. Pomoc bi mu prisla prav a vseeno je bil pripravljen na karkoli.

Amy je bežala po hodnikih pred skupino treh nagnusnih stvorov. Za sabo je slišala njihove korake in sopihanje, vohala pa je tudi smrdljivo sapo ki se je vila po hodniku in jo dušila. Vsake toliko časa jo je stvor s pomočjo teme povlekel za lase in jo vrgel po tleh. Bila je že tako utrujena, vendar se ni smela vdati. Ko jo je stvor že približno stotič potegnil na tla, bi najraje zajokala. Tako ne bo prišla nikamor! Tedaj pa je na drugem koncu hodnika zagledala prehod, ki se je vil v prazno. Stopnice! Morajo biti. Stisnila je zobe in se pobrala, nato pa hitro stekla proti prehodu. Za sabo je slišala godrnjanje stvorov ki so bili očitno razočarani in jezni ker se je spet pobrala. Zadihano je prišla do prehoda in res. Tam so bile stopnice! Bila je izmučena in ozrla se je nazaj. Stvori so tekli. Sicer je bil njihov tek počasen in okoren, toda tudi ona ni bila povsem pri močeh. Pognala se je po stopnicah. Tekla je in tekla. Včasih preskočila kar dve stopnici naenkrat, spremljalo pa jo je sopihanje in godrnjanje stvorov. Stopnice so se kar vlekle in ni jim bilo videti konca. Amy so počasi pojenjale moči in ni vedela kako dolgo bo še zdržala, Opazila pa je tudi da je vedno bolj temno, okenj vedno manj in zrak bolj zadušljiv. To ji kot uporabnici zraka ni bilo preveč všeč in zato je naredila lahek veter ki ji je zapihal okoli obraza in ji prignal nekaj novih moči. Globoko je vdihnila in se spustila naprej. Toda kje je bila? Seveda, ječe! Udarila se je po čelu. Kako je lahko bila tako neumna?! Potem pa se je kar naenkrat prikazal konec stopnic. Približno 5 stopnic pred koncem pa je bila v steni niša. Htro je stekla vanjo in se naslonila na steno. Le upala je lahko da bodo stvori stekli mimo. In imela je srečo. Res so odsopihali mimo. Olajšano je zadihala in zdrsnila na tla da bi si nabrala novih moči. Nenkrat pa je zaslišala zvoke, ki niti niso bili tako oddaljeni. Zvoki boja! Stvori se med sabo zagotovo niso stepli. Zlo ne bi dopuščalo takih neumnosti. Če niso stvori mora tam biti študent! Skočila je na noge, odločena da pomaga. Sicer ni bila ravno pri močeh a vseeno bo poskusila.Pretekla je preostanek stopnicin po ozkem kratkem tunelu stekla do malce širšega v katerem so bile ječe. In tam je stal Kyle ter se boril s stvori. Vedela je da sam ne bo zmogel in zato zbrala močan veter, ki je dvignil kakšne 4 stvore v zrak in jih tako dolgo udarjal ob steno ter jih prevračal da so umrli. Nato so ostali le še 3. Amy je imela moči le še za 1 in tega tudi pokončala, nato pa se izmučeno sesedla na tla.

Kyle je bil zadihan in iz sebe ni mogel spraviti niti najmanjšega vzdiha. Ni si želel tako umreti. V boju ja ne pa tako mlad. Skozi lino se je usulo še nekaj stvorov ki jih je hitro pregledal in ugotovil da so trije. Magije ni imel več zato bi se lahko zanesel samo na fizično moč ki pa je bila povezana z magijo. Stvori so se ustavili in ga pogledali. Šele zdaj se je zavedel da se trdno oprijema klopce katere enerigaja ga je še vedno držala pri zavesti. Takrat je vedel kaj se bo zgodilo. Umru bo tukaj in zdaj. Ampak bila je njegova odločitev kako bo umru. In odločil se ja za boj. Z velikim naporom in z zadnjimi kapljicami moči je vstal in tako so si gledali iz oči v oči. Bil je le začetnik in za začetnika je uporabil precej močno magijo. Ampak je napredoval in to ga je pomirjalo. Okoli stvorom se je začela viti megla ki pa je bila eddieju pisana na kožo saj se je počutil domače in prijetno. Nezavedno se je nasmehnil in v tisem so stvori planili po njem. Anmpak nekako ga nisp doseli. Ustavil jih je zrak. Nekgdo je prišel. Za ovinkom se je prikazala Amy. Rešiteljica kateri pa je enako kot njemu zmanjkovalo moči. Ubila je enega stvora druga dva pa sta bila še omotična in to je moral izkoristiti. Pošasti je ovila črna sled ki ju je stisnila. Ko je kyle stisnil še pest sta zdnjič izdihnila in potem mrtva padla na tla. Hitro se je pognal k Amy ampak po kolenuih ker več ni zmogel ter se prilazil do nje."Amy. Amy. Ostani z mano." je rekel predvsem zato ker je posumil da ima pretres možganov. Nežno jo je sunil potem pa dvignil in odnesel na klopco katere se je prej tako oklepal. Megla je še vedno ledbela po prostoru ampak novih stvorov zaenkrat še ni bilo.

Amy je skozi meglo v očeh opazovala kako je Kyle pokončal še zadnje stvore. Olajšano se je nasmehnila pred očmi se ji je vedno bolj meglilo. Ko se je Kyle priplazil do nje in jo poskušal obdržati pri zavesti je videla le še obrise. Ko jo je dvignil je le mlahavo obvisela v njegovih rokah. Upala je da si bo spočil in ne bodo prišli še novi stvori. Ko jo je položil na klopco se ji je dokončno stemnilo pred očmi in zajela jo je tema.

Kyle je večkrat zaklel. Ni vedel kaj storiti. Narahlo jo je tresel. Joj kako rad bi imel duha da bi jo pozdravil. Dvignil jo je v naročje in hotel steči po hodniku ampak noige ga niso ubogale in ni se mogel premakniti. Iz ust se mu je usul plaz kletvic zaradi katerih bi ga lahko izključili iz šole. Obenem pa je zaslišal korake in ker mu ni preostalo drugega je svojo meglo še znatno povečal ter svojo senco poslal na obhod da bi stvore zamotila. Obrnil je se k Amy in jo pobožal po laseh."Amy če me slišiš vedi da bo vse uredu." je tiho rekel. Ni vrjel v svoje besede a izrekel jih je v pomirjujočem in zanesljivem tonu kot bi hotel prepričati samega sebe.

Amy je samo ležala na klopci in slišala oddaljene glasove. Njeni lasje so ji mehko padali na ramena in ni se ganila. Glasove je namreč slišala le podzavestno in bili so popačeni kot da bi jih nekdo zadušil z velikansko vato.

Kyle ni mogel nehal kleti a vseeno je bil toliko pšten da je klel potiho. Zdaj je moral iti na vse ali nič. Senca se je vrnila in nekako 'sporočila' da je hodnik prazen. Kyle je dvignil Amy in noge so ga tokrat ubogale. Z njo v naročju je stekel po hodniku in pred njima se je pojavilo dekle. Bilo je prestrašeno in izgubljeno. Kyle je hitro pogledal v njeno srce in več kot očitno je bilo da je uporabljala duha.

Amy je le mlahavo visela v Kaylovih rokah in se pozibavala v ritmu njegovih korakov.

Deklica se je sklonila k Eddieju in ga pobožala po roki. V sebi ej začutil novo moč rane in praske ki pa jih je dobil so izginile. Potem se je dekle sklonilo k Amy v njegovem naročju. Pogladila jo je po čelu in skoznjo poslala duha.

Amy se je počutila kot bi skoznjo posvetila luč in globoko je vdihnila. Počasi je odprla oči in megla je po nekaj sekundah izginila. Nad njo sta stala Kyle ki jo je očitno držal v naročju in neka deklica ki se ji je samo nasmehnila, pokimala Kylu in odšla. Amy se je zmedeno ozrla po prostoru in se počasi spomnila vsega: bežanja, boja...

"Amy vse bo uredu." je tiho rekel in pogledal za deklico ter jo hotel zgrabiti in prijeti da bi jo peljau na varno ampak pred njim in v njegovih rokah se je razblinila. Bila je duh. No ja to bo razčistil ko bosta na varnem. Amy je hitro odnesel po stopicah na sončno svetlobo.

Amy je le utrujeno prikimala in ko sta prišla na hodnik obsijan s sončno svetlobo je najprej zaprla oči nato pa jih spet odrpla da bi se navadile na sončno svetlobo. Ko se je postavila na noge se je najprej utrujeno naslonila na steno.
"Hvala."
Je izdavila. Bila je zelo izmučena.

"ne naprezaj se. Do zdravnika moraš." je izpustil najbolj neumno besedo vseh. Stvori so pobili zdravnike.

Utrujeno se je nasmehnila.
"Ni jih več. Toda vseeno hvala za skrb."
Pogledala ga je.
"Bom že zmogla."

Kyle jo je na hitro premeril. Ni se mu zdela uredu. Kislo se je nasmehnil."Pridi. Nekam morava. Stra od tu."

Pokimala je in se z vprašljivim izrazom na obrazu zazrla vanj.
"Kam pa?"

"K učitelju ali komu ki bo znal poskrbeti zate."

Zavzdihnila je in spet pokimala.