Melissa Cornellia je hodila po poti, ki je vodila do predela telovadnice, namenjenega sproščanju jeze. To je bilo nekaj, kar je trenutno resnično potrebovala, potrebovala je neke vrste sprostitev po napornem dnevu. Tako zelo jo je utrujalo to pretvarjanje, da je vse vredu, da je srečna kot ponavadi. A danes ni bilo popolnoma nič kot ponavadi. Melissa si je s hitrim gibom popravila lase, ki so ji padli na obraz med njenimi hitrimi in odločnimi koraki. Čeprav jih je imela spete v čop, je niso ubogali. Kot da se je ravno sedaj želela ukvarjati še z njimi. Jezno je zaklela, a le potiho. Nihče si ni smel misliti, da se ona slabo počuti. Da bi ona lahko v tem trenutku raztreščila ves svet na kosce. A to si je želela vse prej kot brez razloga. Umrla je še njena teta, edino kar ji je ostalo na svetu. In kaj bo sedaj, smart head? Boš med počitnicami spala na klopi v parku ali kaj? Biš kot klošar preprosto pešačila naokoli ter prosila za denar in usmiljenje? je govorila sama sebi. Res, bila je pozitivna oseba, a tokrat... Ni se našla. Poskušala je, a zaman. Poskušala je spet priklicati nasmeh na svoj obraz, a nekako ni šlo. Pravzaprav ja. Odšla bom na cesto. In mimogrede, to sploh ne more biti tako slabo. Glej s svetle plati, Melissa, svetla plat. Kozarec je na pol poln, je prigovarjala sama sebi, pravzaprav brez razloga. Ko se je zavedala, da je njeno razmišljanje brez smilsa, je ugotovila da se je že znašla pred vhodom v prostor za boksanje. Globoko je vdihnila in izdihnila, in čeprav je bila tu že velikokrat ji tokrat ni bilo najbolj prijetno. Prišla se je sprostit. In kot vedno je mislila izpolniti svoj cilj.
Položila je roko na kljuko ter jo potisnila navzdol. Vrata so se odprla ter Mel je vstopila v prostor, ki ga je pravzaprav precej dobro poznala. Spustila je na tla torbo, ki jo je stiskala v roki že odkar se je odločila priti sem. Sedaj jo je odprla ter iz nje vzela par boksarskih rokavic. Počasi in elegantno si jih je nataknila. Šele takrat se je ozrla po prosotru in opazila da tam ni sama. "Hoila." je rekla sproščeno, in tako se je tudi zares počutila. Večina učencev ji je prikimalo v pozdrav, nekateri so ji pomahali ali odzdravili. Mel je stopila do prve boksarske vreče, ki jo je zagledala. Udarila je prvič. Drugič. Ob vsakem udarcu ena skrb manj, pa če še tako majhna...

@Words: 417

Za Robin je bil dolg dan. Šele dane je izvedela kateri element zna obvladovati. Zemlja. Element, se ji je zdel zanimiv, čeprav ni bil to kar si je želela. Hotela je kaj bolj temačnega. Nekaj kar bi se skladalo s njeno masko. Elementi, pa so pač poznali tudi njeno pravo naravno, zato je niti ni tako čudilo, da je dobila ta element. Bila je šele začetnica in ni še poznala razšeznosti, a je zaupala vase. Nekoč bo ena najboljših elementark zemlje. To bo naredila za svojo družino. Upala je da ji bo uspelo. Moralo ji bo. Nebi prenesla misli, da je razočarala svojega brata. Enostavno ne bi. Preveč ji je pomenil. Mrtev je, saj ga ne briga več kaj počneš! ji je odzvonilo v mislih. Zmajla je z glavo. "Ne!" je odločno zamrmrala in pregnala misel. Čeprav je bila verjetno resnična ni hotela misliti na to. Zdaj je manjkalo samo še to, da izgubi svojo samozavest. Ni šans! Oblečena je bila v črne raztegljive kavbojke in majico s katrkimi rokavi na kateri je bil potisk: I'm bitchy and there's nothing you can do!, ki je odlično opisovala del njenega značaja, ki so ga vsi poznali. Nosila je teniske, kar je bilo zanjo precej nenavadno, saj je prisegala na visoke pete. In čeprav bi se tudi v njih lahko dobro borila, je vzela Addidaske, saj ni hoetla izgledati čudno.Zunaj ni bilo tako toplo, kdo bi si mislil da bo marca deževalo, zato je vzela še usnjeno jakno iste znamke kot so bili njenji čevlji. Usklajena je bila ni kaj. Lase si je spel av trden čop in se počasi premikala po hodniku do boxing arene v telovadnici. Rabila je nekja za sprostitev. Odprla je vrata in vstopila. Na sebi je opazila nekja pogleodv in šepetanje. "To je Rynova sestra!" je slišala zašepetati nekoga. V takšnih trenutkih je prev sovražila da z njenim elemetom pride tudi dober sluh. Res dober sluh. Zavila je z očmi in preslišala šepet. Odpravila se je do boksarskih vreč in si nataknila zelene rokavice. Iz - njej - neznanega razloga ji je zelena postaja vedno bolj všeč. Potem pa spet, barva njenega elementa je bila zelena... No, razlog se ni zdel več tako neznan. Kakorkoli, stopila je poleg nekega dekleta, ki je že prav besno boksala v vreče. Očitno, ni edina ki ima slab dan. "Res morajo kupiti bolj trpežne vreče." je zamrmrala in jo premrila s pogledom. Njena mentorica. O, to bo še zabavno. Hitro, močno, a ob enem elegantno je zamahnila in boksnila vrečo. Udarec je kot vedno dobro del. Nekaj karat je še udarila, medtem pa pozorno - čeprav to ni bilo potrebno - poslušala če bo Melissa kaj odvrnila.

Eddiju je primanjkovalo treninga. Jeza se mu je kopičila po celem telesu in mravljinci so ga že močno motili. Tako je bilo zaradi senc. Ni jih bil navajen a učil se jih je krotiti. Ampk motilo ga je še da se je zanemaril s tem ko od prihoda na akademijo še ni treniral. Oblekel se je samo v spodnji del trenirke in najkice lase pa imel skuštrane. Tja je prišel s torbo iz katere je povlekel rokavice. Nataknil si jih je in odšel do vreče v kotu. S pomočjo senc je vrečo utrdil ker je bil res močan pa še z nasprotno silo je udarjala vanj. V kotu je opazil dve dekleti. Ena je bila rožica. Ni jima namenjal prevelike pozornosti ampak je opazil da je bila ena le profesorica. Ni se zmenil za to in je besno udaril vrečo. Njegov udarec je bil raven in gladek in je rezal zrak vse do vreče ki se je zamigala in se zaradi senc ni poznalo nič. Počasi je to postajala rutina. Udarec brca. Udarev brca. Enostavno se ni mogl ustaviti. Ampak z usakim udarcem se je počutil boljše.

Melissa je pokimala Robin o njenem stavku v stilu "Res morajo kupiti bolj trpežne vreče.". Bila je ravno v elementu ter ni si mogla pomagati da nebi samo udarjala v boksarsko vrečo ter jo s tem že dodobra izrabila. To je bil tudi razloga da se Mel ni nikoli obpravila vadit na vadbene lutke - najboljšem primeru so ostale brez glave, če pa je bila zelo jezna, od njih ni ostalo nič. Ko je zapustila telovadnico, je včasih za sabo zapustila je nekaj kupčkov pepela, nesrečnih ostankov lustk. Ko je videla, da se vreča fanta v kotu kar dobro drži glede na to da jo je kar močno obdeloval, si ni mogla pomagati ter je stopila do njega. "Senca, ne? Lahko takole zaščitiš tudi mojo vrečo?" je rekla ter si z obraza umaknila lase ki so ji ušli iz dokaj trdno spetega čopa. Bila je prepričana da je fanta že nekje videla, a ni imela niti najmnjšega pojma, kje. Prekrižala je roke na prsih ter se mu zazrla naravnost v oči, za katere pa ni mogla opisati, katera čustva so izražale.

((Samo za imformacijo: s Kath nisva profesorici, sva samo meatorici. Torej pomagava pri izobraževanju, drugače sva navadni učenki.))

Kyle je še nekaj časa besno boksal v vrečo a se je ustavil in pogledal dekle ki je pristopilo. Prvi normalni osebek na tej šoli ki ni začel z vzvišenim čudnim glasom in se ni pretvarjal. Rahlo se ji je nasmehnil in pokimal."Jp. Senca ja. In seveda lahko." je rekel in stopil z njo do njene vreče. Z roko je pogladil po njej in ni se sicer videlo ampak vreča je bila zagotovo odlično utrdila. Bila je popolnoma neodporna proti drugim elementom. Nasmehnil se je deklezu in pogledal druge. Nekateri so šepetali ampak pozornost je pritegnila punca v kotu. Ni bilo težko videti da je imela element smrt. Tudi sam si ga je neznansko želel ampak ni si mogel pomagati. Bil je preveč uredu zanjo. Ampak ostale so mu sence. Te so bile podobne le da nisi mogel vrisati datuma smrti. Spet je pogledal proti svoji vreči.

((Sori sm se ml zmotu,)

Mel je tiho opazovala, kako je Kyle utrdil njeno vrečo. Počasi, elegantno. To nista bile ravno glavni lastnosti obvladovalcev elementa Shadow, a Melissa se ni zmenila za to. Začutila je tisto temačno energijo, ki pa jo lahko začuti le najbolj izurjen obvladovalec Svetlobe. Sama pri sebi se je nasmehnila ter spet pogledala fanta. "Hvala," je rekla z nasmehom na ustih. Stopila je do mreže ter jo začela obdelovati. Zaščita je bila popolna, vreča je odlično prenašala udarce. "Torej te je Garnetova dobro izurila. Upam da nisi eden tistih, kateri so morali spati z njo da so pridobili njeno naklonjenost." Spet je začela boksati v vrečo. Ni se zavedala teže svojih besed, kot ponavadi. Zanjop je bila to le šala, a ob njen se je nekaj na Kylovem obrazu spremenilo. Mojstrica se ni preveč zmenila za to ter je nadaljevala z boksanjem.

Kyle je pokimal in jo opazoval. Ni se mogel spomniti od kod jo pozna. Vrjetno iz hodnika. Nasmehnil se je ampak mu je nasmeh takoj zginil z lic."Ne zdi se mi da nisem." je zamrmljau."No aj grem nazaj." je rekel in se vrnil k svoji vreči. Jezno je mahnil vanjo ampak ni vedel zakaj. Pa saj je postavila čisto navadno uprašanje. No ja malo je še pomisliu potem pa je imel udarce sped pod kontrolo. Bili so elegantni ampak nekaj v mislih mu vseeno ni dalo miru.

"Ne zdi se mi da nisem." Kako zadržan odgovor za obvladovalca tega elementa. Pff. Mel se je sama pri sebi nasmehnila ter se odločala, ali naj dreza vanj ali ne. Želja po zafrkavanju je nazadnje le prevladala ter zato se je odrnila stran od svoje vreče, sedaj popolnoma trdne, ter se odpravila k Eddieju. "Se ti zdi? Kaj, te je omamila in posilila? Ne bom te pojedla, lahko mi poveš," je rekla ter začela boksati v vrečo zraven sebe, a je pozabila da ni zaščitena, vreča je po nekaj udarcih zletela na tla Melissa Cornelia pa je le nomočno zavzdihnila ter si ogledovala škodo.

Kyle se je zasmejau."Noup. Bil sem popolnoma prisoten." je zamrmljau in boksnil v svojo vrečo še parkrat. Bil je že dokaj prepoten a na njegovo srečo ni smrdel."Prepričana da ne? Zdiš se mi namereč kot ljudožerec." je rekel ter zavil z očmi. Pogledal je proti padli vreči."To bo treba plačati razen če jo znaš popraviti." je veselo rekel ter se obrnil k svoji.

Namrščila se je ob pripombi o ljudožercu. "Aj. Ti nisi nič boljši," je zamrmrala ter se sklonila k vreči. Ogledala si jo je z vseh zornih kotov ter uhootvila, da ni večje škode. Pretepena je bila itak že prej, saj kdo pa je že videl lepo boksarsko vrečo? Bil je samo zlomljen karabin. Nežno ga je pogledila s prsti ter vanj poslala sončno svetlobo, ki je sevela iz oken. Tako je bila njena moč še okrepljena, s svetlobo pa je prišla tudi toplota ki ponavadi ni prisotna pri tem elementu. Karabin se je segrel ter spojil. Mel je pogledala Kyla. "Popravljeno. Nisi pričakoval, kaj?"

"Imaš kar prav. Z veseljem jem ženske." je rekel in zavil z očmi ter jo opazoval. Vedel je da je že mojstrica zato ga to ni posebaj presenetilo."No ja nekako sem. Samo ne na tak način." je zamrmljau in pogledal vrečo ki je bila zdaj popolnoma nova. Stopil je k njej in jo dvignil ter pripel spet na verigo."Takole bo boljše. Razen če misliš vaditi udarce na tleh. Ali pa skakti po njej namesto po tipu." je rekel in jo pogledal z resnim izrazom ampak lahko se je videlo da se kljub vsemu smeji.

Zasmejala se je. Po jutranji jezi ter boksanju se je počutila spet sproščeno ter pozitivno. Pogledala je Kayla ter mu pomežiknila. "Nov si tukaj. Če bi bil tu več kot dva mesca, bi te zagotovo opazila," je rekla navihano in njen pogled se je spremenil v vprašujočega. "Mimogrede, jutri bo na akademiji zabava. Tudi Kath bo tam, čeprav je nebi bilo treba. Prideš?" Spet je odtrgala pogled z njega ter nekajkrat močno boksnila v vrečo. "Glede skakanja po tipu pa... Nerada skačem po njem, kakšen drug položaj mi bolj ugaja." je rekla in spet pomežinkila, a je še vedno nepredtano boksala.

"Zagotovo se kaj drugega kot opazila ampak ja. Nov sem tukaj." Je v smehu rejel in se naslonil na svojo vreco ter jo opazoval pri udarcih."vem da bo. Zadnje case se govori tako ali tako samo o tem. Pridem. In ce si kath ni premislila greva skupaj." Zadnje besede je bolj razmisljau ampak na glas."No ja to bo treba pa preveriti. Ne vrjamem ti." Je nagajivo rekel ter jo se vedno opazoval.

Na sebi je začutila njegov pogled, a je še vedno boksala v vrečo. Že res, da je bil njen tempo upočasnjen, a še vedno so bili udarci presenetljivo močni glede na to da je bila Melissa dokaj drobno dekle (nee mođet). "Torej se vidimo tam. Jaz grem najbrž s Sethom, torej bomo vsi poparčkani," je rekla sproščeno, kakor se je tudi počutila. Ob njegovih zadnjih besedah se je za trenutek ustavila a se je takoj nasmehnila ter spet začela boksati. "Smo sedaj že poredni?" je navihano rekla ter mu pomežiknila.

"Ce tako vzames poparckanost." Je zamisljeno rekel saj je premisljeval o kath."vedno sem bil poreden. Le ker me zdaj prvic vidis me nisi navajena princeska." Je rekel nekaj sekund zatem. Ozru. Se je po ostalih ucencih. Nobeden oz. Bolje receno nobena ni bila kaj prida. Zamisljeno je zru okrog dokler ga ni nekaj zmotilo. Narahlo je strsel z glavo kot je to velikokrat pocel ko so mu lasje zlezli na oci.

Kar neankrat je prenehala z boksanjem ter se naslonila na steno zrave sebe. Ko jo je poklical princeska se je namrščila, a se je še vedno malo smejala. "Ne poznaš me dobro, srček. Kako potem veš, da sem princeska? Ali pač?" je navihano rekla ter se sprehodila nekaj metrov stran od stene, tako da je stala bliže Eddiu, ki je ravno sedaj opletal z lasmi ter si jih spravljal na čelo.

Kyle si je koncno uredil te preklemanske lase."saj nisem vedel. Bilo je misljeno kot vzdevek ki pa po tvojem odzivu drzi." Je rekel potem pa se zresnil in stopil korak blizje in s tem preckal razdaljo ki jo je zacela. Zdaj sta stala le nekaj cm narazen."torej sem srcek? Dobro. Si bom zapomnil" je mirno rekel a v oceh se mu je prizgala iskrica ki mu je na plano zvabila nagajiv nasmesek.

Opazila je, da mu je uspelo urediti lase. Sama pri sebi se je nasmehnila, nato pa stehnila roko ter mu jih spet razkuštrala. Kljub temu, da sta stala le nekaj centimetrov narazen, se ni branil. Ali pa je bil pač samo tako presenečen, Mel ni vedela in je tudi ni zanimalo. "Ja, srček, to si je zagotovo vredno zapomniti. Še posebej če sem ti to rekla jaz..." je rekla in se delala samovšečno. Glede na to, da je bil tip s Kath, se ji je pravzaprav zdel da mu bi bila samovšečnost na dekletih lahko cel všeč. "Ni videti da si bil nevem kaj jezen. Trenireš boks?" je rekla in se zavedala da je bil to precej patetičen poskus zamenjave teme.

Kyle je opazil njeno roko ki je bila ze preblizu njegovim lasem da se bi se umaaknil. Zasmejau se je ko ga je skustrala."zdaj vem da se moram iti postrizit." Je v smehu rekel in si sel z roko skozi lase."jah saj imam dober spomin princeska.": je zamrmljau in jo pogleeal v oci. Opazil je rahlo spremembo v njih za katero se ni zmenil."noup. Boks ni nic posebnega. Treniram vse borilne vescine kar lahko. In nisem jezen. Ne zelis me videti jeznega. Kaj pa ti? Jezna ali le treniras." Je uprasal z istim veselim tonom kot prej saj je bil dobre volje.

Zasmejala se mu je ter se le s težavo uprla temu, da bi mu še enkrat skuštrala lase. "Ne, ne postriži se. Tako dolgi lasje so zelo... zanimivi, je rekla ko se ni mogla spomniti nobenega pametnega pridevnika zanje. Pomežinkila mu je ter se stisnila še bolj k njemu. "In ja, bila sem jezna, a ne preveč." je rekla ter naredila premor, "In ko je tale princeska res jezna, verjemi da z njo nočeš imeti opravka." mu je zašepetala na uho, (pri tem je morala seveda stopiti na prste) a ohranila je vesel ton.

((Hahah pa napises sklonila k njemu. Se ti ne zdi da sm ml vecji? Lahka pa se stisnes ))

"Saj lahko reces da so ti usec." Je navihano rekel."vrjetno mi ne bos zaupala zakaj si bila kajne?" Je tiho uprasal. Vanj je butnil njen parfum in zacutil je njeno bitje srca. Prevzel ga je zalosten obcutek da ne bo nikoli cutil ljubezni. Ampak obcutek je takoj prevzela nagajivost ko mu je sepetala na uho."vem. Z nobenim ni pametno imeti opravka ko je jezen." Je zasepetal nazaj in samo upal je lahko da ga ni slisala.

Začutila je spremembo v njegovem pišutku, saj jo je kot obvladovalka Lighta še lažje čutila, če še tako majhno. Na hitro je pokukala v njegove misli. Samo za trenutek. Jaa, jutri pa neham, obljubim, je prigovarjala sama sebi. Ujela je ravno Eddijove misli ob ljubezni ter njene oči so postale zaskrbljene, pa čeprav se je še vedno smehljala. Ob stavki, ki ji ga je nazaj zašepetal na uho, ga je nekoliko prijateljsko objela ter z brado še vedno slonela na njegovi rami. "Seveda boš čutil ljubezen. Vsak jo lahko. Poskusi s Kath, pa čeprav je taka... raje ne rečem, da si ne boš še kaj mislil." je zašepetala.

[uff ja sei sm popraulaa xD um jaa nebi bla z miđetom... hoho mene bo Kath zarad tega tepla dons xD pa maark xD ]

Kyle je stopil korak nazaj. Ni mogel vrjeti da je gledala v njegove misli. Saj tega ni povedal naglas. Ali pac. "Hmmmm. Ce ze gledas v misli potem ne vzemi samo enega koscka ker ni dovolj." Je mirno rekel ceprav ravno ni bil.

((Eh ma ne noo. Te bom branu ))