|
| Author | Message |
---|
hannah cassie evans
Število prispevkov : 186 Your age : 26
| | | | Mars Williams
Število prispevkov : 61 Your age : 34
| Subject: Re: Scary bench Mon Jul 02, 2012 8:19 am | |
| for MY kath, sorry you had to wait, well you know my ass didn't wont to move. but here I am honey i never meant to be the one who kept you from the dark Uf ja, izjemno strašljiva, tale klopca. Tresem se, kurja polt me obliva po celem telesu. Sigurno. Drugič zadržite te svoje bedne, kaj bedne, idiotske pravljice in izmišljotine zase. Presranci. Marsove misli so kot vedno ubrale svojo pot in mu še enkrat dokazale, kako zelo drugačen je od drugih ljudi. Oboževal se je v tem. In užival je v pogledih, ki so mu jih namenjali drugi učenci akademije. Prav rad jim je pokazal prst, katerega so profesorji označili za ne primernega. Prekleto sam se je počutil tu, sedeč pred ječami. Ampak... le kdaj se Mars Williams, dežurni čudak, ni počutil osamljeno? Izjemno dobro vprašanje, je pomislil in se nasmehnil samemu sebi. Sam na tej šoli, polni podivjanih najstnikov z mozoljastimi obrazi, dečkov s hripavimi glasovi. Polni otrok, ki mislijo, da so kul in frajerji, če prižgejo cigareto. Ne, popravek. To Marsa ni motilo. Lahko bi celo rekli, da je naravnost užival, ko je opazoval njihove zelene obraze in grobo kašljanje. In bilo je toliko stvari, v katerih je bil boljši od njih... Samovšečne misli? Mogoče. Pa kaj? Ni ga brigalo, kaj si drugi mislijo o njem. Tako je Mars Williams sam sedel na klopci in z žepnim nožen v oko enega od obrazov izdolboval luknjo. Naredil je že tri, mogoče mu uspe uničiti celo klopco. Kako bedno početje, Williams. In spet so se njegove misli igrale z njim, ga premetavale iz ene teme na drugo, da jim sploh ni mogel več slediti. Torej se je osredotočil na vrtanje luknje v kolpco. Na nek način je oboževal uničevanje predmetov. Da, to je bila njegova temna stran, danes jo je izpustil ven. Pa je Mars sploh imel dobro stran? Neumnost. Nasmehnil se je, a hladno in skoraj kruto. V tistem trenutku se je v ječi nekaj premaknilo. Obvladovalec Sence je pospravil nožek v svoj žep in se nagnil naprej za kakih pet centimetrov. Ko je ugotovil, kaj tisto nekaj je, se je spet naslonil nazaj in sklenil roke pred sabo. "Poglej, poglej. Nisem vas pričakoval tukaj, gospodična Granet." Sam sebi se je gnusil s svojo osladnostjo. Že cel dan skoraj ni spregovoril besede, zato je bil njegov glas nekoliko hripav in še bol globok kot ponavadi. Pogledal jo je z lesketajočimi se sinje modrimi očmi. "Ne zdite se mi kot oseba, ki bi se ob destih zvečer potikala po ječah. Ampak vsakemu svoje: če imate radi družbo podgan, vam nihče ne more preprečiti obiska teh prostorov in seveda cvilečih živalic, ki živijo tu." |
| | | adrestia
Število prispevkov : 799 Your age : 29
| Subject: Re: Scary bench Wed Jul 04, 2012 12:56 pm | |
| - - - - - - - - - - - - - - - - - - -KATHRYN GARNETI never meant to hurt you, I know it's time that I learnt to treat the people I love like I wanna be loved. Kathryn je dobro vedela, da so zgodbice o strašljivi klopci samo izmišljotine. Vrhovni na akademiji so očitno nekaj morali natveziti, da bi prestrašili prvošolce, ampak tisti ki so bili že dolgo časa na akademiji, so dobro vedeli da klop ni tako strašljiva kot je videti. Kathryn je vedno zanimalo, kako so lahko vgravirali te blede obraze, ampak še vedno ni našla rešitve, kar jo je spravljalo ob živce. Bila je namreč takšnega karakterja, da je morala vedeti prav vse, ne glede na ceno. In če je bila že mentorica na tej akademiji, bi bilo od vrhovnih vsaj za pričakovati, da jo glede klopi razsvetlijo. Ampak ne, očitno so še naprej vztrajali pri tem, da klop dejansko straši, le da se v teh letih ni zgodilo tu še nič pretresljivega. Glasovi gor ali dol, tega so bili že vsi navajeni in govorilo se je celo, da imajo na šoli duhove. Ampak se Kathryn na te zgodbice ni pretirano ozirala, saj je imela glavo napolnjeno z vsem drugim. Kakorkoli, navadno oblečena, tokrat brez visokih pet, se je pozno ponoči, no ne ravno tako pozno, saj je bila ura komaj deset, odpravila ravno proti tej strašljivi klopi. Klop sama je Kathryn pomirjala, da je tam lahko vedno zbistrila svoje misli. Klopca pa je bila primerna tudi, če si se hotel družiti sam s seboj, saj so študentje sem le redko zahajali. Ampak na Kathryno žalost, danes tu ne bo sama, saj je že na daleč opazila, da se nekdo že zadržuje pri klopi. Le da še ni mogla točno določiti, katera oseba to je, saj je bilo precej temno in Kath je bila preveč oddaljena. Ko pa se je približala in je soj sveče končno razkril kdo je oseba, ki sedi na klopi, se je Kath nejevoljno namuznil.a. Prišleka je bežno poznala, parkrat sta si povedala nekaj besed in to je bilo to. Večinoma pa je Marsa poznala iz govoric, ki so se raznašale po šoli, saj je veljal za čudaka. No, vsaj iz govoric in glede na njegov izgled je Kathryn govoricam verjela. Saj pa tudi profesorji ga niso precej marali, ampak Kathryn na to ni dala neke velike veljave. Splošno znano je bilo, da se Kathryn s svojimi pikrimi komentarji profesorjem tudi ni ravno priljubila, ampak so se je profesorji povečini kar nekako bali. Kath jim ni zamerila, saj se je tudi sama sebe nekoliko bala. »O poglej, poglej, koga imamo tu. Šolskega čudaka Marsa, neprecenljivo.« mu je pikro ogovorila, ter se kratko zasmejala. Vsedla se je poleg njega, ter ga brez strahu pogledala: »Ker vem, da ravno odhajaš, si nisem mogla kaj, kot da nebi sedla.« Malo je pogledala naokoli in ko je slišala njegov naslednji komentar, se je sama pri sebi zasmejala. Ljubček, pošteno se motiš, če misliš, da me boš s temle odgnal. Ni čakala, da bi mu odgovorila, iz njenih ust je samo naenkrat zletelo: »Edina podgana, ki jo vidim tu naokoli si ti.« Zavila je očmi, ter se zopet namuznila. Ni ji bilo pogodu, da se je tu znašla ravno z Marsom. »Ljubček, če bi se rad igral s svojimi prijatelji imaš tam na steni enega prav lepega zavaljenega pajka. Kar postrezi si.« je nato še dodala, ter mu s prstom pokazala na pajka, ki je prav nesrečno visel z mreže. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - STATUS single.TAGGED my honey mars;3 WEARING random. WORDS 543 NOTES honey oprosti k si mogla tko dougo čakati, sam sm bla zadnje čase tudi jst a little bit lazy :$
this template was BITTEN BY BISCUIT!? at CAUTION 2.0!
|
| | | Mars Williams
Število prispevkov : 61 Your age : 34
| Subject: Re: Scary bench Wed Jul 04, 2012 6:37 pm | |
| for kath, je pršlo mal hitrejš, ker se mi je pač dalo. but now i know my wounds are sewn because of who you are Pokimal je in se zarežal. "Da, vem, neprecenljivo. Ko ste se potikali po teh ječah ste zagotovo hrepeneli po tem, da bi zagledali moje prelepo obličje." Williams se je že zdavnaj odločil, da bo na prijaznost odgovarjal s prijaznostjo, na nasilje z nasiljem, na sarkazen s sarkazmom. Rek, da moraš z ljudmi ravnati, kot želiš da bi oni ravnali s tabo, je bil zanj klatenje prazne slabe, brezpomensko govoričenje. Ampak nekateri so v to resnično verjeli, obvladovalci raznih svetlih elementov. Na neč način jih je preziral, po drugi strani pa, na nek izjemno čuden način, spoštoval. A le trohico tega čustva je bilo v Marsu že odkar je zapustil državo, ki ji je rad pravil domovina. Torej ni potreboval veliko časa, da je določil potek tega pogovora: če bo garnetova izzivala, bo Williams odgovarjal. Prav zanimalo ga je, koliko časa bosta vlekla ta pogovor. "Ah ja, ampak ko ste si ravno vzeli čas in se le zame podali v te strašljive ječe, vam bom naklokil to čast in še malo ostal," je rekel predrzno in se nasmehnil. Vedel je, da bi ga lahko pokončala z enim zamahom roke, Tema je bil mogočen element, Mars se je tega še predobro zavedal. Videl je njegovo moč, a gdo jo je sploh videl v celoti? Ne, ni ga bilo strah pomisliti. A le zakaj bi ga bilo strah? Le zakaj se moledoval Katherine za življenje? Bil je ničvreden, njegovo življenje je bilo zaman. Vse, kar mu je še preostalo, je bilo upanje na boljšo prihodnost. A to je delo za optimiste, Mars pa je bil vse prej kot to. Na akademiji je bil za to, ker so ga pač vtaknili vanjo. In takoj, ko jo bo zapustil, se bo vrnil v Rusijo, v ta brezštevilčna prostranstva stepe... Pogrešal je življenje, ki mu ga je odvzela akaddemija. A vedel je, da ga nikoli ne bo dobil nazak, zato je živel življenje, se prepuščal toku, bi lahko rekli. "Potem pa pač moraš priznati, da sem izjemno čeden za podgano," je rekel in zavil z očmi. Sicer pa to sploh niso bile tako zelo napačne živali. Inteligentnejše kot polovica akademije za elemente. "Ljubica, tale pajek mi ne diši. Da bi si postregel z njim? Raje ga pripravim tebi." S temi besedami je iz žepa potegnil žepni nož, s katerim je prej maltretiral klopco. Nameril je in vrgel. In seveda: zadel. Nož je priletel natančno v pojkov hrbet, Mars je to opazoval z ledenim obrazom. |
| | | adrestia
Število prispevkov : 799 Your age : 29
| Subject: Re: Scary bench Fri Jul 06, 2012 11:55 am | |
| - - - - - - - - - - - - - - - - - - -KATHRYN GARNETI never meant to hurt you, I know it's time that I learnt to treat the people I love like I wanna be loved. Kathryn je zavila z očmi, saj kar ni mogla verjeti, da se še vedno ubada z Marsom. Ampak njena trma ji ni dala miru, zato bo vztrajala do konca. Tako se je odločila in tako bo. »Ampak Mars, kako si vedel? Tako zelo sem hrepenela po tebi, da ponoči nisem mogla spati, ker mi je srce tako hitro bilo samo za tebe. Poglej, še zdaj sem cela mokra.« mu je sarkastično odgovorila. Dvignila je eno obrv, nato pa nadaljevala: »Zares za bruhanje, če misliš, da bi me kdajkoli zanimal.« S fanti je imela vedno veliko preglavic. Čeprav se je velikokrat obnašala prav razuzdano, pa še vedno ni bila takšna cipa, da bi šla prav z vsakim. Dobro, tisti spodrsljaj s Kylom pustimo na miru. Ne morem verjeti, da sem mu celo dvakrat dala. Ob tej misli se ji je obrnil želodec, saj ni razumela, kako ji je lahko bil ta osladen tip sploh kdaj všeč. No, pa saj sta na koncu vendarle postala sovražnika, kar je Kath nekoliko zadovoljilo. »Prosim, prizanesi mi in se hitro poberi, cvileč, kot mali kužek.« je nato zopet odgovorila Marsu in roke prav posrečeno stisnila v znak molitve. »Prosim te Bog, prizanesi mi s temle Marsom in ga prepričaj, naj vendarle zapusti ječe.« je še vedno nadaljevala, čeprav roko na srce ni bila kaj preveč verna. Le rada se je igrala takšne igrice z ljudmi. Sedaj si je bolje ogledala Marsa, nato pa ob njegovem odgovoru zopet zavila z očmi. Danes je verjetno že neštetokrat to naredila in bilo je že čudno, da ji oči ob takem naporu še niso padle ven iz jamic. »No ja, podgane so precej bolj čedne od tebe, če smo natančni.« mu je naposled le odgovorila, ter se namuznila. Za kratek čas si je začela ogledovati nohte, saj je bila prepričana, da Mars ne bo kar tako odšel. Na njeno žalost, seveda. Nato pa je pogled zopet usmerila k Marsu in njegovemu žepnemu nožu, ki je priletel v nesrečnega pajka. Kathryn se je od gnusa namrdnila: »Si lahko še bolj nagnusen?« Malo je postala, nato pa nadaljevala: »Ljubček, s takšnim odnosom nikdar ne boš dobil dekleta.« Kratko se je zasmejala, pogledala v pajka, nato pa zopet zmajala z glavo. »Si prepričan, da nisi gej?« ga je nazadnje še pikro vprašala in se z narejenim zanimanjem zazrla vanj. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - STATUS single.TAGGED my honey mars;3 WEARING random. WORDS 387 -.-" NOTES mah nič pametnega nism napisala i guess xD
this template was BITTEN BY BISCUIT!? at CAUTION 2.0!
|
| | | Mars Williams
Število prispevkov : 61 Your age : 34
| Subject: Re: Scary bench Fri Jul 06, 2012 2:42 pm | |
| for kath, vem, ful napak je tle notr, ampak resno se mi ne da še enkrat brat xD but now i know my wounds are sewn because of who you are Ob njeni sarkastični pripombi je zavil z očmi. "Sem si kar mislil, da si bila mokra. Še posebej med nogami," je rekel z istim tonom kot ona prej. Pravzaprav sta bila oba dokaj patetična, takole sedeč na tej izjemno strašljivi klopci v upanju da se bo sogovornik speljal. A nekaj v ozračju mu je dajalo vedeti, da tega pogovora še ne bo tako kmalu konec, vsaj dokler se Kathryn Garnet -prostovoljno ali neprostovoljno- ne odpravi iz njegovega vidnega polja. Močno je upal, da ji je do zdaj že postalo jasno, da on misli ostati tu, a kot je videl do sedaj ji še ni kapnilo. "Zanimal? Jaz tebe? Ne, ti si veliko preveč omejena in polna predsodkov, da bi se v javnosti sploh pogovarjala z mano. Pa tudi za to ne, kar imaš res ogaben okus. McWalton? Resno? Meni je prav," je izjavil in skomignila z rameni, nato pa se pretegnil na klopci ter zazehal. Čeprav je bila ura šele nekaj čez pol enajsto, je bilo v ječah izjemno temno. Prostore so osvetljevale samo sveče, katerih svetloba je na steni risala zanimive, razigrane sence. Mars jih je opazoval že tolikokrat, da so se mu zdele nekaj popolnoma običajnega, čaprav so vedno oblikovale novi in nove oblike. Ko je Kath začela viti roke in se nekaj sliniti Bogu, se je nasmehnil in jo pogledal z privzdignjenimi obrvmi. "Kako zelo obupana. Občutek imam, da te ta tvoj Bog ne bo uslišal. Bila si preveč poredna punčka, Kathryn." Takoj ko je izgovoril teh nekaj besed, se je spet obrnil stran in ignoriral tisto o podganah, ni se mu zdelo vredno odgovarjati. Lahko bi rekel kaj v smislu, da je ona še grša od podgan in da se z njimi ne more kosati niti v inteligenci, a preprosto je ostal tiho. Enkrat za spremembo, Williams. "Ne, težko. Vse sem dal od sebe," je rekel in vstal. Njegovi koraki so izjemno glasno odmevali po ječah, najbrž zaradi težkih škornjev na njegovih nogah. Vzel je svoj nož in ga zaprl, za tem pa vtaknil v žep. Nato se je odpravil nazaj do svoje strani klopce in sedel. "Misliš, da se takole obnašam do deklet, za katere ne upam, da bodo dvignile svojo rit in odpeketale od tukaj v čim krajšem možnem času?" je odgovoril z vprašanjem in se namrščil. "Ja, prepričan sem, draga moja Kathryn. In vrjemi, najlepša dekleta so v najlepši deželi. Tam sem jih imel kar nekaj, o katerih -in tvoja spolna usmerjenost me niti malo ne zanima- lahko samo sanjaš," je rekel in -verjeli ali ne- ni se zlagal. A to je bilo pred tem, ko se je oblačil v črno, pred tem ko je postal tako imemonav čudak. |
| | | adrestia
Število prispevkov : 799 Your age : 29
| Subject: Re: Scary bench Thu Jul 12, 2012 10:58 am | |
| I never meant to hurt you, I know it's time that I learnt to treat the people I love like I wanna be loved.
»Ja tako sem bila mokra, da se je vse cedilo z mene. Le zakaj me nisi prišel potešiti?« se je pikro zasmejala in ga pogledala. Če je po pravici povedala, ji je Mars s svojimi komentarji šel na živce. Vedno je bila ona tista, ki je dajala zajedljive komentarje, ampak sedaj si je očitno našla enakovrednega nasprotnika, ki ne bo hotel popustiti. Seveda na njeno žalost. Z Marsom sta si bil očitno bolj podobna, kot bi to hotela in očitno je bilo, da ne bo premaknil svoje riti in se speljal. »Nimam predsodkov na splošno o tvojem videzu. Samo roko na srce, karakter imaš tako beden, da tudi če bi se postavil na trepalnice, bi zraven vseeno bruhala.« mu je odgovorila in malo postala. Je tudi njen karakter tako beden? Vsekakor se Kathryn ni imela za bedno, vedno se je poveličevala in po hodnikih hodila z dvignjeno glavo. Večini ljudi je bila njena samozavest všeč, nekatere pa je povsem zamorila, saj so hoteli biti enaki kot ona. Pa saj si ni bila sama kriva, da je postala takšna kot je. Mati narava jo je obdarila s strah vzbujajočim elementom in seveda je bilo za pričakovati, da se ji bo ponos nekoliko zvišal. »Mi resnično moraš omenjati tega bedaka? Bila je napaka in ja, hotela sem se samo zabavati. Kot da je dandanes še zabava prepovedana.. Očitno pa si ti sedaj tako omejen, da sploh ne veš kako se dobro zabavati. In sedaj imam še en razlog več, zakaj si lahko mislim da si gej.« je zavila z očmi, ter pogledala malo naokoli po ječah, saj se je začela že nekoliko dolgočasiti. »Očitno mi je Bog vseeno naklonjen, če mi je življenje z rožicami postlal. Kar pa za tebe ne morem reči – vsaj glede videza in predvsem obnašanja.« Obrnila se je proč od njega, saj se je očitno zlagala. Ne, v življenju ji ni bilo z rožicami postlano, ampak tega resnično ni želela deliti z Marsom. Saj si bo še kje mislil, da sem šibka trapa. Svoje šibkosti pred drugimi nikoli in resnično nikoli ni kazala. Ob njegovem naslednjem nakladanju je zopet zavila z očmi in ga pogledala. »Poglej, dragec. Ne zanima me tvoje nakladanje, koliko deklet si imel in tako dalje. Zares me ne briga.« mu je naveličano odvrnila, saj s takim pogovorom ne bosta prišla nikamor. Ampak saj Kathryn tudi ni hotela z njim nikamor priti. Ker ni mogla skočiti ven iz svoje kože, se je odločila že za naslednjo potezo. Rada je dražila in pikala ljudi okoli sebe, saj ji je bilo to v zabavo. Vstala je s klopi in stopila proti Marsu, ter se mu posedla v naročje. Rahlo ga je prijela za lice, ter združila svoje ustnice z njegovimi. Sama pri sebi se je začela smejati in očitno je bilo, da je bil fant kar malo presenečen. V naslednjem trenutku se je že odmaknila in se usedla na svojo stran klopce. »Ja, definitivno gej.« je v smehu dejala. Ni vedela ali naj nadaljuje ali ne, zato se je najprej negotovo ugriznila v ustnico. V naslednjem trenutku pa ji je iz ust že zletelo: »McWalton se je lahko pohvalil vsaj z veličino svojega uda, kar pa glede tebe ne morem reči. Občutila sem namreč nekaj zelo majhnega.« Zasmejala se je svojemu komentarji, ampak je dobro vedela da Marsu tole sploh ne bo všeč.
Words: 556 mwah ne da se mi spet kopirat tiste kode xD sm pač lenoba xD |
| | | Sponsored content
| Subject: Re: Scary bench | |
| |
| | | |
| Permissions in this forum: | You cannot reply to topics in this forum
| |
| |
| |