Tu se radi zadržujejo študentje v topljejšem obdobju leta, saj je prav primeren kraj za počitek. Ja pa še kaj? je sarkastično pomislila Robin in zavila z očmi. Bili so sredi marca, in res ni bilo preveč toplo, ampak to običajno ni nikogar ustavilo. Danes pa... jezero je bilo pusto, vse okoli njega pa prazno. Robin je vidhnila svež zrak. No, mogoče ji je bilo celo všeč, da ni bilo nikjer nikogar, a zbadanje kakšnega sramežjivega fantka ali punčke je ne bi motila - sploh. Usodaje pač neizporsna. Njene visoke pete so se ugrezale v, zaradi dežje pred dvema dnevoma, še vedno malce vlažno zemljo. Zapela si je še en gumb na jakni in pogledala jezero. Bilo je nekja posebnega o tem ni bilo dvoma. Kirstalno modro obarvana voda je izgleala kot morje. Sončni žarki so se odbijali od gladine in vse je izgledaločudovito. Kdo ve mogoče je to Robin ganilo še malce bolj zaradi njenega elementa. Spet je zavila z očmi. Zemlja. To je pokvarilo poloicno njenega ugleda neizprosne težakinje, ampak kaj potem. V vsakem primeru s eje o njej govorilo, to je bilo dovolj. Ne zavedano je dvignila roko in pod njenimi nogami se je pojavila bela lilija. Zmajala je z glavo in jo odtrgala. Naslonila se je na drevo in spet pogledala jezero. Ko je toplo mora biti tukaj prav zabavno. Za nekatere. Medtem, ko je rzmišljala o tako bednih stvareh je za sabo zaslišala korake. O, ja, v takih priemrih pa je bila zelo vesela za svoj sluh. Obrnila se je in zagledala temnolaso dekle. Takoj jo je prepoznala. Kathryn Garnet, mojstrica Teme in mentorica skupinam 'slabih' elmentov. Namrdnila se je. Ja, jaz pa res nisem slaba. je sarkastično pomislila. "Hoi." je zamrmrala in si nadela običajen samovšečen nasmešek.

((Kath? Sorry, ker je tak zmazek -.- Brez navdiha trenutno -.- ))

Kathryn se je sprehajala ob jezeru. Naredila je že tri kroge okoli jezera, ampak še vedno ji ni bilo dovolj. Med potjo je dodobra namučila neko študentko, ki je obvladovala element duh. Takšne krhke osebe je rada matretirala, saj so njeni trmi in zlobi vedno podlegli. Tako je to študentko spravila na rob pameti in živcev. Kathryn se je ob spominu na to zlobno zahahljala, saj se kar ni mogla načuditi kako krhke in duševno slabotne so lahko nekatere osebe. V naslednjem trenutku je malo postala in se zagledala v to veličastno jezero. Morala si je priznati, da je čudovito. Že so ji po misli poplesavale številne podobe, vendar se je zadržala. Vsekakor nisem tista oseba, ki bi zaljubljeno strmela v jezero. Vraga, saj v ljubezen sploh ne verjamem! Odpravila se je naprej in opazila je študentko, ki se je nalanjalo na deblo. Približala se ji je, saj je hotela videti kdo je to. In na srečo je to študentko poznala. Bila je začetnica, o kateri se je kar precej govorilo. Bila je obvladovalka elementa zemlje. Zemlje... je Kathryn v mislih prezirljivo prhnila in se ji še bolj približala. Vedela je, da jo bo študentka kmalu slišala, saj imajo takšni študentje izjemno razvit sluh. Ko se je obrnila, jo je Kathryn premerila od glave do pet, ter se namrdnila. Ja, učenka pred njo je na šoli veljala za pravo malo zlobo, ampak vseeno je dobila element, ki je poosebljal dobroto. Ob tem se je Kath zamislila in se sama pri sebi zahahljala. Dobro je vedela, da se vrhovni na akademiji nikoli ne zmotijo pri izbiri elementa, kar pa je pomenilo, da dekle ni to za kar se izdaja. "Oh, pozdravljena." je brezbrižno odvrnila, ter roke prekrižala na prsih. Še enkrat jo je dodobro premerila, nato pa skomignila z rameni. "Ljubka rožica." ji je še dejala, ter pomignila proti liliji, ki jo je učenka še vedno držala v roki. "In kaj bi se zgodilo, če bi rožica kar takoj ovenela?" se je zlobno zahihitala, ter se zbrala. Zamrmrala je par besed in lilija se je nesrečno povesila, cvetovi pa so ji odpadli.

((np.. moj tudi ni kaj preveč dober :S ))

Robin je zavila z očmi. Ni se zmanila za njen pogled. Pa naj si misli o njej kar si hoče. Vseeno ji je bilo. Skoraj popolnoma. "Hvala." je sarkastično zamrmrala in skomignila. Rožica, to ej delala samo zato, ker je lahko. "Tako mi je še bolj všeč." je odvrnila in si ogleala ovenelo rožo. Ni bila velika ljubiteljica rož, neglede na to katerega od njenih obrazov pogledaš - dobrega ali slabega. Opazila je, da jo je Kathryn poznavalsko pogledala. Samovšečno se je nasmehnila - še bolj kot prej, če je to sploh mogoče. Da je nekdo kot je Garnetova slišala zanjo, je že pomenilo nekaj, kajne? Naslonila se je nazaj na drevo. Pogled je uprla k jezeru in se namrščila. Popoln prostor za zmenek. je v mislih prhnila.

"Oh, ni zakaj, pa še kdaj. Rada gledam kako rože venijo.In samo zate jih bom osušila cel kup." ji je odvrnila in zavila z očmi. Zares ni imela namena cel dan sušiti rože. samo ker je dekletu pred seboj všeč ovenela roža. "Veš, da bi ljudje lahko kaj več dobrega govorili o tebi, bi se lahko vsaj poskušala nekoliko bolj prefinjeno obnašati." ji je še navrgla, ter jo pogledala. Brezbrižno je skomignila z rameni, nato pa nadaljevala. "In, dragica, mi lahko zaupaš svoje ime?" jo je na koncu še vprašala. Že res, da se je po šoli o njej naokoli govorilo, ampak kljub temu dekle spet ni bilo toliko popularno, da bi si Kathryn zapomnila njeno ime. Vse kar je vedela je to, da je nekako zlobna, dali so pa ji element, ki je dober in materinski. Počakaj, je ravno rekla, da ima dekle pred seboj materinske nagone? Še enkrat se je zasmejala, brez da bi dekletu kaj rekla in sama sebe se je vprašala, če dekle ve, kakšna misel se ji je ravnokar porodila.

((Sorry.. i'm not mean person, my character is mean xD ))

Nika se je prehajala ob jezeru in malo vadila tam je zagledala dve punci in ju pozdravila " Hey "