Amy je tekla pred ogabnim stvorom, ki jo je preganjal po posestvu akademije. Slišala je za sestanek in mu tudi prisostovala, a kljub vsemu je bila le začetnica. Nikakor pa nemočna oseba. Bila je fizično in psihično močna, zato se je ko je nabrala nekaj prednosti pred stvorom obrnila in se mu zagledala v oči. Ni imela veliko izbire. Naredila je močan veter, ki je ovil stvor in ga dvignil ter ga vrtničil po zraku ter ga zaganjal v vse možno. Stvor se je otepal in si poskušal pomagati z magijo a nazadnje se ji je le posrečilo da ga je ubila. Utrujeno se je sesedla na tla a so se že so se začeli prikazovati novi stvori. Zdaj bi nujno rabila pomoč...

Cynthia se je le sprehajala po posestrvu z mp3 predvajalnikom v ušesih in migala z boki. Nekaj jo je udarilo od ozadaj in poletela je kake tri metre naprej in pristala na travi. kaj za vraga... Vzdignila se je. Iz neznanega sta se proti njej zapodila dva ogabna stvora. Bila je tako osupla da se ji še sanjalo ni kaj naj naredi. Zamrznila je na mestu. Šele ko je bila ogaba nekaj centimetrov oddaljena od nje in je Cynthia že lahko vohala njegovo smrdljivo samo je svetlolaska vzdignila roke. Osredotočila se je in nekaj travnih bilk je zrastlo za 5 metrov. Spletle so se v debelo kito in stvor še zadnji čas počile po glavi. Ta je neumno in škileče pogledal in se zgrudil na tla onesveščen. Bilo jih je več. Takrat je opazila dekle sedečo na tleh na katero je iz gobca enega od stvorov kapljala smrdljiva slina. KIta se je lotila še njega in ga zvezala v trden primež. Nemočno se je zvijal na tleh in krulil. "Si v redu?" je vprašala neznanko in ji pomagala vstati. "Cynthia" se je predstavila in se ji nasmehnila. Mimogrede je kito ovito okoli stvora nastavila tako da se je nov spotaknil obnjo.

Amy je prestrašeno in nemočnoi opazovala stvor ki se ji je približeval. Bo zdaj umrla? Je to to? Konec? Hotela je vstati a so bile njene roke in noge pretežke. No vedela kaj bi. Stvor se je ustavil tik nad njo in iz gobca mu je kaljala smrdljiva slina naravnost na njeno majico. Ne glede na položaj se je skremžila.
"Fuj."
Je tiho zamrmrala in še vedno prestrašeno zrla navzgor. Nenadoma se je na obrobju travnika piojavila postava z mp3-jem v ušesih. Amy je hotela pomahati ali zavpiti na pomoč. Pa ni moga. Njeno grlo je bilo suho in roke pretežke. Samo upala je lahko da jo bo svetlolaska opazila. Nenadoma pa sta vanjo udarila dva svora in videti je bila presenečena. Ko sta se ji približevala je samo stala in Amy jo je prestrašeno opazovala. Ni hotela da bi ti ogabni stvori ranili ali ubili kogarkoli iz akademije. Ko sta bila že čisto blizu je Amy prestrašeno zaprla oči a trenutek pozneje se je zaslišal glasen tresk. Je umrla? Prisillila se je da je odprla oči in se pripravila na to da bo videla truplo mrtve učenke. A namesto tega je zagledala onesveščen stvor, dekle pa je stalo v bojnem položaju in se branilo. Kite trave so nakazovale na uporabnico zemlje. Amy jo je le opazovala ko je uspešno premagovala stvore in ji nato pomagala na noge. Amy ji je pokimala in izustila:
"Amy."
Nato se je nasmehnila ob pogledu na stvor ki se je spotaknil in za zdaj ni bilo nobenega več.
"Ja v redu sem in hvala ker si me rešila." Je rekla in se ji nasmehnila.
"Mimogrede: lepo te je spoznati."

Cynthii se ni niti sanjalo kaj se dogaja na gradu. Zjutraj je vstala, lena kot še nikoli, učiti se ji ni ljubilo niti podrazno. "Never mind" je rekla, že nekoliko izmučena saj so jo roke bolele. Globoko je zavzdihnila in jih stresla. Takrat je kita iz primeža izpustila temebrisa, ki se je nekoliko oslabljen a šezmeraj lačen bog ve česa zapodil nad niju. Z nekaj trohicami moči je vedela, da ne bo preveč pametno če še naprej uporablja magijo, čeprav bitji, razen osvobojenega ni bilo več. Iz tal je pobrala kamen in ga zalučala stvoru z glavo. Zadel ga je med očmi. Za trenutek je delovalo saj se je ustavil in debelo gledal. Izkazalo pa se je da to ni najboljša odločitev, kajti to ga je še bolj razjezilo. Rjovel je, ves besen da je slina špricala na vse strani. "Tudi tebe je bilo lepo spoznati. Mogoče si zadnja ki sem jo kadarkoli spoznala. Razen če imaš kakšen plan? Mimogrede, super frizura. Kako ti uspe lase ohraniti pri takšnem volumnu?" je bolj zašepetala kot rekla. Vsi najmanjši koščki njenega poguma so izginili bog ve kje.

Amy je ravno hotela nekaj reči Cynthii aje videla da se je sprostila, in izpustila še edini ne onesveščen stvor na trati. Popolnoma jo je razumela. Moči so ji pojenjale. S strahom se je zazrla v stvor ko se je zapodil nadnju iin zaprla oči. Res ni želela umreti tako a kaj zato. Potem pa je spet zaslišala tresk in odprla oči. Stvor se je ustavil nekaj metrov pred njima in debelo gledal. Pod njim je ležal kamen in za trenutek je tudi Amy pomislila da je bila to dobra ideja. Ko pa je začel rjoveti in si je z rokami pokrila obraz da bi se zaščitila pred ogabno slino je vedela da vseeno ni bila. Nato se je oglasila Cynthia in ob pripombi na njene lase se je rahlo nasmehnila. To so ji pravili čisto vsi, Nato je začela hitro razmišljati saj je videla da stvor ne bo več fdolgo samo rjovel.
"Imaš še kaj moči?"
Jo je vprašala.
"Mislim da imam idejo. Vem da si izčrpana ker sem jaz tudi a mislim da ne bo zahtevalo prav veliko."
Z rahlo obupanim izrazom se je zazrla vanjo.

Cynthia je sklenila roke. Za nekaj bežnih trenutkov je zaprla oči da se je zbrala. "Da." je spregovorila. "Lahko še zmeraj... čaram" je uporabila smešen izraz, ki pa nikakor ni poživil situacije v kateri sta se znašli. "Če imaš plan... in moč, ga bova skupaj zdelali. Samo hitro razmišljaj, nočem biti kosilo tega ogabneža." je rekla in pokazala na stvor. Še zmeraj ni obupala. V bistvu se je spraševala kaj sploh počnejo tukaj. Kaj hočejo? So mogoče samo lačni? Vsa ta vprašanja so se porajala v njeni glavi in ravno je bila na meji da eksplodira. Med tem pa se je tenebris vedno bolj približeval. Ni bilo videti da okleva.

Amy je pokimala in ji zaupala svoj načrt:
"Poglej: spleti kito iz trave, tako kot prej, samo da veliko bolj gromozansko prav? Jaz jo bom z vetrom okrepila in lahko zdrobiva ta stvor. Si za?"
Zz animanjem jo je pogledala.

"Seveda." je Cynthia privolila na Amyin načrt. Zaprla je oči. Njena magija se je skoraj vedno izlivala brez besed. Vzdignila je roke in bila je videti kakor v kakem drugorazrednem filmu. Ampak delovalo je. Njeni prsti so po zraku pletli nevidno kiro in prav takšna se je oblikovala iz trave. Trava pa je bila trša. Pravzaprav je izgledalo kakor bi b ila prepletena še z koreninami. Vzdigovala se je v zrak, med tem ko se je tenebris bližal in bližal. "Daj, Amy!" je pridušeno vzkliknila, saj se je počutila kot bi ji telo prebadali s tisočimi majhnih šivank.

{sorry za pozn odgovor :/}