Vrt

Število prispevkov : 186 Your age : 26

VRT Z ROŽAMI Vrt 1

Prečudovit prosor na akademiji, kjer rastejo cvetlice vseh vrst in barv. Cvetijo tudi pozimi, k temu pripomorejo rane vrste magije - predvsem element Spirit, ki vdihne upanje vsakomur, celo rožam.

Število prispevkov : 799 Your age : 29

>>i was falling hard with an open heart
for hannah - around 670 words - not my best i guess -.-" & tale lik ki sem ga ustvarla je čisto nasprotje mene x)

Heaven je strmela v odsev svojega ogledala. Ni ji bilo všeč, kar je videla, sploh ne. Prvič se je počutila, kot največja grdoba na svetu. Obrnila se je okoli svoje osi, da je sedaj ogledalu kazala hrbet. Zadnjica se mi zdi še večja, kot zadnjič. Je to sploh možno? Zavzdihnila je in se pomaknila stran od ogledala. Je bila mar na vrsti druga doba bulimije? Ne, ni se počutila še tako obupano, da bi poiskala školjko in tam preživela dan. Močna ženska sem, vraga! Postajala je jezna sama nase, zaradi svoje patetičnosti. Iz predala na nočni omarici je potegnila ven rdečo šminko. Zopet je stopila k ogledalu, ter obrobila in namazala svoje ustnice. Sedaj si je še s črnim črtalom za oči obrobila zgornjo veko, namazala trepalnice in bila je pripravljena na odhod. Oblekla se je že poprej, saj ni mogla strmeti v svoj odsev v spodnjem perilu. Pod roko si je vzela svoj najljubši roman in odbrzela ven na prosto. Ne, ni bila piflarka, le danes se je počutila nekoliko bolj samotarsko. In ker se pouk na akademiji še ni začel, se je odločila, da bo dan preležala na travniku, beroč knjigo in se tako potopila v svoj svet domišljije. Ne, ni brala ljubezenski roman, saj jih je sovražila, raje je brala triler ali pa kakšno grozljivko.

Ko se je takole primajala do vrta s cvetlicami, je na široko zavila z očmi. Čeprav je bila že jesen, so rože oddajale prečudovite barve. No, prizor bi bil vsekakor pretresljiv in božanski, če bi imela Heaven v sebi kaj romantike. Ampak zdelo se je, da je hladna oseba, ki jo nič ne gane in pretiranih čustev od sebe ne oddaja. Pustimo tisto norčevanje iz ljudi, vzvišenost, aroganco in kadar je bila pod vplivom alkohola. Takrat je lahko bila kar presneto divja. No, saj v resnici je bila divja duša, le da tega ni prevečkrat spustila na plano. Če pa se je kdo zafrkaval z njo, no, recimo le da se ni dobro mešati s Heavenimi komentarji. Heaven, kakšno patetično ime. Saj ne da bi bila kaj bližje nebesom, kot pa peklu. Heaven ni bila depresivna, čeprav bi včasih kdo pomislil da je. Imela je le takšne dneve, ko je bila popolnoma realno na tleh in je svet gledala skozi realne oči, brez sijočih barv. Takrat pa je zagledala mladenko, kako si s sijočimi očmi, navdušeno ogleduje raznobarvne cvetlice. Kako patetično, res kako zelo zelo patetično. Namuznila se je in v sebi zadrževala na tisoče komentarjev, ki bi lahko leteli na tole dekle. Besedni zaklad je imela Heaven presneto dobro razvit, poleg tega, da je bila inteligentna oseba in takšna kombinacija je največkrat zadala smrtni udarec. Stopila je pobližje rjavolaski in sedaj je opazila, da se rastline nenaravno nagibajo k njej. Torej je uporabnica zemlje ali duha. Ko pa je iz zemlje kar naenkrat vzklila rastlina, se ta obarvala v barvi duha, je Heaven odgovor na svoje vprašanje že imela v glavi. Uporabnica duha, kaj? Heaven se je še naprej delala, kot da se izjemno zanima za rastlinice, ki so štrlele ven iz zemlje. Ampak v resnici je sploh niso ganile, nasprotno, dejansko so jo delale izjemno nervozno. Rjavolaska je bila pretirano oblečena in imela je tisti »i'm a lady« stil, ki je šel Heaven strašansko na živce. Pa saj ne, da bi se Heaven ne obnašala, kot prava snobinja, saj to pravzaprav je bila, ampak takšne »lady-girly« stil dekleta pa ni marala. Takrat se je odločila, da se bo oprijela svojega pikrega komentarja: »Ali je to samo naključje, ali pa se zares trudiš izgledati tako patetično?« Dvignila je obrvi, ter si na obraz pririsala polovičen nasmešek, takšen, ki je dekletu dalo vedeti, da ji nikakor ni všeč. »Ni se ti potrebno delati fino, če to v resnici nisi. Takšne priveske že od daleč opaziš.« je še dodala, ter utrgala eno izmed krvavo rdečih vrtnic, ki so rasle na vrtu. Trni je niso motili, zato pa je dejala: »Zate ljubica, ki takole zagrizeno buljiš v rastlinice.« Heaven ji je ponudila vrtnico, ter jo pri tem zasmehovala.

Število prispevkov : 186 Your age : 26

->When you just think things can't get worst, destiny plays with your head.
------------------------------------------------------
♥for amazing haven, words: 927 , *if it helps hannah is nothing like me eighter (:

Še preden je odprla oči, je začutila bolečino, ki se je vila po sencah in nadaljevala z zadnjem predelu glave. Veke je premaknila samo za milimeter, a jo je v oči zbodla sončna svetloba, ki je sijala skozi okno in samo še podprla bolečino. Takoj se je vdala in spet zaprla oči ter se s stokanjem obrnila na trebuh, obraz pa zakopala v mehko blazino. V mislih je trikrat preklela včerajšnjo zabavo. Spomnila se je je do petega kozarca nekega koktajla, nato pa samo še po delčkih. Na primer, spomnila se je kako sta z neko uporabnico ognja plesali po šanku. Nato je preskočila v trenutek, ko je sedela v naročju nekega fanta. Spomnila se je, da je omenil, da študira pravo in obvladuje … kovino? Zavzdihnila je in se še bolj pogreznila v svileno prevleko. Bolečina ni ponehala in po vseh zabavah bi mislili, da je že navajena tega občutka. Ampak Hannah je prač Hannah in živi za trenutek. Napečen trenutek, bi pripomnil marsikdo. Brr, brrr. Budilka. »Prekleto.« je zamrmrala, a glave ni premaknila. Samo z roko je segla proti napravici, ki ji je prinašala vse večjo bolečino in močno udarila po njej. Po dveh udarcih je stvar končno utihnila. Toda z njenim mačkom ni bilo nič boljše. Če bi morala bi rekla, da je nekdo najel majhnega škratka, ki ji je sedaj z kladivci razbijal po glavi iz notranje strani in plesal po njenih živcih z visokimi petami. Toda, ko je malce premaknila glavo in zagledala uro je skoraj skočila pokonci. Tudi to ni bila najboljša zamisel. Sedla je na rob postelje in glavo zakopala v dlani. Počakala je nekaj minut, da je vrtoglavica preminila, nato pa se sprehodila do kopalnice. Odprla je tuš in pustila, da ji mrzla voda nekaj časa teče po telesu. Osredotočila se je na kapljice, ki so polzele po njeni goli koži in poskušala odmisliti škrata, ki ji je še vedno neusmiljeno zadajal bolečino. Glavo je nagnil nazaj in pustila, da so ji mokri lasje padali na hrbet, medtem ko je voda nekoliko ublažila mačka. Ob tem ji je pred oči spet šinil del včerajšnjega večera. Očitno sta z obvladovalko ognja (katerega imena se ne spomni) medtem, ko sta plesali spili in polili kar precej šampanjca. Zaprla je vodo in se zavila v brisačo ter ustavila ob umivalniku. Orošeno steklo je obrisala z robom brisače in se za trenutek zastrmela v svoj odsev. Podočnjakov ni bilo mogoče spregledati, a drugače je izgledala precej običajno. Torej v njenem primeru prelepo. Iz majhne torbice je vzela puder in pokrila vijoličasto kožo pod očmi. Posušila si je lase in se oblekla, ter končala z ličenjem. Svetlo rdeče ustnice je malce potemnila okoli oči pa se namazala z barvico ter že tako goste trepalnice poudarila z maskaro. Še enkrat je zavzdihnil in prijela tabletko ter popila kozarec vode, s tem pa pogoltnila 'zdravilo'. Pograbila je svojo jakno in si obula zaprte čevlje z visoko peto. Lasje so ji padali na ramena, rahlo valoviti, kot vedno kadar se ji ni dalo, da bi si jih posebej urejala. Akademijo je zapustila z hitrimi, a tihimi koraki.

Znašla se je na vrtu. Razgled je bil prečudovit in poznala je vsako rastlinico, ki je rasla tukaj. Nekaj tudi po njeni zaslugi. Na obrazu se ji je pričaral majhen nasmešek, ko je opazila kako se cvetovi rož rahlo nagibajo k njej. Kot bi bila magnet. Začutila je energijo še enega človeka in opazila Haven, a ni se odpravila proti njej. Z obvladovalko zraka se nikoli nista marali, verjetno zato, ker sta obe imeli tako močna karakterja, ki sta kar sama kričala po prepiru. In ne bi bilo prvič, da bi si skočili v lase, glede na Hannahino trenutno razpoloženje pa to ne bi bilo najbolj pametno. Ali pač? V mislih je imela nekaj stvari, ki bi jih črnolaski lahko zmetala v obraz, toda spet je danes res hotela zanetiti požar? Pa čeprav bo ta samo med njima. Stegnila je roko in za trenutek zaprla oči, ko jih je spet odprla pa je pred njo zrasla vrtnica vijoličaste barve. Tudi ta je svoje svetove obrnila proti njej, kot vse ostale cvetlice. Dotaknila se je barvnih listkov, ko je zaslišala korake. Dekle se ji je približalo. Zavila je z očmi in se obrnila k Haven. Na obrazu ji je zaigralo nekaj podobnega prezirljivemu nasmehu. Povzdignila je eno obrv in jo premerila s pogledom. »In ti to meni? Nekateri pač vemo kaj je to moda in se ne oblačimo kot bi prišli iz ulice.« je odvrnila z nekoliko pikrim glasom. »No, očitno ti ne vidiš razlike med igranjem finega in biti fin. Saj kot očitno ti drugo nikoli ne boš.« je zamrmrala. Črnolaska res ni izbrala pravega časa. Po velikih zabavah in veliko kozarcih alkohola se z Hannah ni bilo pametno kregati. »Najlepša hvala.« je odvrnila z veliko mero sarkazma in vzela vrtnico. Ni se zmenila za trn, ki jo je zbodel v kožo in potoček krvi, ki se je spustil po njeni podlahti. Čeprav utrgana se je rastlinica še vedno rahlo nagnila k njej. Ponesla si jo je k nosu, na hitro vdihnila sladek vonj, nato pa roke spustila ob telo. »Tole se ne zdi prostor, kjer bi oseba kot si ti brala knjigo.« je pripomnila, ko je opazila roman v njeni roki. Zapazila je naslov in se v mislih nasmehnila, saj je tole že prebrala. Ni vedela ali naj pričakuje mačji pretep, ali bo Haven odreagirala dokaj odraslo in jo zavrnila s kakšno povedjo, kot je 'ah, kako si otročja'. Ob pogledu na obvladovalko zraka je ne bi nič presenetilo.

Število prispevkov : 799 Your age : 29

>>i was falling hard with an open heart
for hannah - around 670 words -oprosti če je moj lik malo preveč oster, samo sem se res vživela;*

»Nisem ti jaz kriva, če ne veš kaj je ekstravagantnost. Splošno znano pa je, da ste New Yorčani tako ali tako preomejeni, za nekaj novega. Še posebej pa moram poudariti, da se moraš oblačiti po tem, kam si namenjen, ob kakšni priložnosti in še bi lahko nadaljevala. Seveda pa ti zopet, nisem jaz kriva, da paradiraš v oblačilih za cipo in se pri tem smešiš.«

In vse zato, ker sem obvladovalka zraka.

»Ne bodi tako omejena, Američanka. Parižani dobro vemo kaj pomeni biti fin. Če je zate biti fin se nastavljati, kot nekakšna največja »lady«, no ja, te moram na tvojo žalost razsvetliti, da je precej neokusno.«

»No ja, namenila sem se proti nekoliko bolj privlačnemu prostoru, ko mi je v oči padlo nekaj razuzdanega. Saj pa lahko samo enkrat ugibaš, kaj je to tako neprivlačnega.«

Raje ostanem dostojanstvena in si ne mažem rok s takimi, ki si to ne zaslužijo.

Saj pa sarkazem nikoli ni škodljiv. Vedno le popestri dogajanje.

»Torej, ljubica, mi lahko poveš, kaj tako prekleto je zanimivega na teh rastlinicah? Izgledaš kot nekakšna vrtnarka, ko se nagibaš k njim. Pa da ne bomo zdaj o tem, kdo je fin in kdo ne. Ampak če pomislim na definicijo fin, bi lahko rekla da se precej bolje ujema s teboj. Tako da oprosti mi za prejšnjo mojo nespodobnost in ti lahko pritrdim, da si resnično fina, fina toliko, da meji že na slabo mero okusa.«

Ne, ne bom se borila, ne bom se spustila tako nizko.

Me bo mar ovila s svojimi rastlinicami?

Kaj bi rjavolaska naredila v primeru, če bi ji uničila celo gredo rož? Bi jo dovolj razjezila?

Število prispevkov : 186 Your age : 26

->When you just think things can't get worst, destiny plays with your head.
------------------------------------------------------
♥for amazing haven, words: 744 , *what a sucker -.-' očitno ne znam več pisat :c

Hannah se je dotaknila svoj senc in jih pomela. Bolečina, ki ji je ostala od včerajšnje zabave očitno še ni minila. Prekleti maček, je pomislila z jeznim pri tonom in zavila z očmi. Tudi to ni pomagalo, pravzaprav je vse samo še poslabšalo. In, oh, poleg nje je stala temnolaska, ki k temu ni nič pripomogla. Še s tem se moram ubadati, odlično, je sarkastično pomislila. Dekle je bilo dvakrat mlajše od nje, a ravno zato je bilo tole veliko bolj zanimivo. Če ji ne bi v glavi razbijalo in se še vedno ni mogla spomniti polovice včerajšnjega večera, ali še huje noči. »Ja, seveda. Si iz Pariza in zato veš o modi in vsem kar paše zraven, bolje kot hčerka modne oblikovalke.« je odvrnila in dodala veliko mero sarkazma, ki ga ne bi spregledal niti gluh človek. »Če pa ti misliš, da se oblačim kot cipa, je to predvsem tvoj problem.« je še dodala in zavrtela vrtnico v roki. Opazovala je Haven-ino avro, ki se je gibala med rdečo in rjavo, čeprav je zadaj opazila senco barve indigo. V teh štirih letih se je o svojem elementu naučila ogromno, k temu so spadale tudi razumevanje aver. Rdeča: energija, moč, jeza, spolnost, strast, strah, ego – strinjala se je glede vseh razen spolnosti in strasti, pa še v slednji je bilo verjetno malo resnice. Prepričana pa je bila, da je v Haven-ini avri vedno nekaj rjave (pohlep, samoljubje, predsodki). Ali pa se za lepim obrazom skriva še kaj? In če se, si z obvladovalko zraka nista tako različni. Rahlo je zmajala z glavo, da si je nekaj pramenov las zlezlo na obraz. »Ponovno. Tvoje mnenje.« je dejala in zamahnila z roko. Saj bi ji zabrusila nekaj v zvezi s Francozi in bla, bla, bla, ampak v glavi ji je razbijalo in tista rana s trnom ni bila tako nedolžna kot se je zdelo. Roko je ponesla k ustnicam in obliznila rano. Kri si je obrisala z majhnim robčkom in prezrla Haven-ino poigravanje z lasmi. »Uau, res si moraš najt nov hobi. Ponavljaš se kot papiga.« jo je opozorila z posmehljivim glasom. »Nujno potrebuješ novo temo, ali vsaj nekaj kar se ne ko končalo kot neokusno oblačenje. Ali pa ne najdeš nobene druge moje slabosti?« je vprašala z povzdignjeno obrvjo in nekoliko samovšečnim nasmeškom. Vedela je, da to ni razlog, da se temnolaska zadržuje. In to tudi ni bil razlog, da se ona zadržuje. Ko je spet pogledala proti svoji roki, ki je še vedno rahlo krvavela se ji je pred očmi pojavil nov prizor iz včerajšnje zabave. V roki je držala rdečo pijačo v kozarcu za martini. Luči so bliskale kot v vsakem klubu, glasba pa je bila tako glasna, da je njeno srce bilo v ritmu. Naredila je požirek, ko se je ob njej prikazal nek mladenič, za čuda starejši od nje. Očitno je bilo to po obvladovalcu kovine. Začutila je njegovo dlan na svojem stegnu in opazila, da ji je plačal pijačo. Nagnila se je naprej in mu na uho zamrmrala nekaj podobnega 'hvala'.Takrat je na roki začutila nekaj mrzlega in opazila, da si je rahlo razlila pijačo. Vrglo jo je iz misli, ko je zaslišala Haven-in glas. Preslišala je njen komentar o finem, čeprav se ji je porodilo kar nekaj pripomb, na to temo. »Obvladujem duha, rože lahko ustvarjam po mili volji, tole je kar velik razlog. Čeprav razumem, da ti ni jasno o čem govorim. Od tebe tega tudi ne bi pričakovala.« je odgovorila, nekoliko po resnici. Ni vedela kaj natanko naj pričakuje od črnolaske, še posebej glede na njen značaj. Razmišljala je, kaj bi v njenem primeru naredila sama, a so ji misli kmalu odšle na zabavo, katere ji glavobol ni pustil pozabiti. Le kdo je bil tisti skrivnostnež, ki ji je kupil pijačo? Spet je začutila, kako je bi njej tokratni vzdih globlji kot prejšnji. Spustila je vrtnico in sedla na tla. Ni je motilo, da si bo zamazala hlače, ali kaj podobnega, kar bo Haven z veseljem uporabila v svoj prid. Spet je stegnila roko in iz zemlje se je dvignila nebeško modra vrtnica z izjemno ostrimi trni. »Tale, je zelo podobna tebi, se ti ne zdi?« je dejala z skrivnostnim nasmeškom z pridihom posmehljivosti. Pač ni mogla s svoje kože. Pogledala je naokoli, in ugotovila, da sta sami na celotnem vrtu. Očitno popoldnevi niso bili ravno najbolj popularni med študenti. Sem ji končno zaprla ust, ali ima še nekaj besed na zalogi?! Se je vprašala v mislih.

Število prispevkov : 799 Your age : 29

>>i was falling hard with an open heart
for hannah - around 500 words -groza --.-"

Očitno je sogovorki zmanjkovalo tistih dolgih komentarjev, kar je Heaven nadvse veselilo. No, kolikor pač lahko veseli dekle, ki je povečini čisto hladna. Ob rjavolaskini gesti, ko se je prijela za sence, je Heaven zopet začutila zadovoljstvo. Očitno je bilo, da ima hudega mačka. »Torej praviš, da te mamica ni nič poučila o modi? Kako zares žalostno.« ]je rekla Heaven medtem pa si nadela žalosten izraz. Kako lepo se je bilo delati norca iz ljudi v tako izjemno dolgočasnem dnevu! Kar minilo jo je posedanje na travniku in branje knjige. Cel dan bi se lahko takole pregovarjala in se ne bi naveličala. Bila je razpoložena za to, zato je upala od sogovorke, da ji bo zopet izpustila kakšen sočen komentar, na katerega bi Heaven pikro odgovorila. »Samo pomagati ti hočem, da se ne bi smešila naokoli.« je dejala s sarkastičnim tonom glasu. Heaven, da bi komu pomagala? No, to je bilo težko verjeti glede na to, da je imela že sama cele kupe problemov, ki so se kar naprej kopičili. Opazila je, da jo je Hannah opazovala in heaven je v tem primeru privihala kotičke ust. Kako je uživala v tem! »No, seveda je to, da se zelo neokusno oblačiš prva stvar ki jo dejansko ljudje opazijo na tebi, zato se toliko ponavljam, da bi ti to zabičala v glavo, ampak kot vidim si glede inteligence precej omejena.« ji je brezbrižno odvrnila, ter zamahnila z roko. Odtrgala je še eno krvavo rdečo vrtnico, si jo podržala pred nosom, vdihnila sladki vonj in to je bilo vse. Ni čutila ničesar, kar bi dušo napolnilo z lepoto, kot je ob pogledu na rože napolnilo vsako dekle. Zato je vrtnico preprosto odvrgla stran in se namuznila. »Če ti tema o neokusnem oblačenju ne ustreza, pa preidive na drugo. Kakor želiš. Torej povej mi s kolikimi si na prejšnji zabavi spala?« ji je posmehljivo navrgla komentar. Heaven ni bila neumna, da ne bi opazila, da ima Hannah mačka in poleg tega tudi ni bila imuna na govorice. Kar je slišala je bilo to, da se Hannah neznansko rada zabava z osebki moškega spola, kar je bilo čisto nasprotje s Heaven. Ta se ni dala dol z vsakim, ki je prišel mimo. Bila je pravzaprav izjemno izbirčna in že dolgo časa ni imela kakšne zabavice, ki bi prešle na kaj več kot poljubljanje. Pa še poljubljala se je samo zato, ker so ji bili nekateri na akademiji privlačni in ne zato ker bi do njih čutila kaj več ali se zanje zanimala. »Ne podcenjuj me dragica. Prekleto dobro sem preučila vse uporabnike in njihove zmožnosti.« ji je odvrnila, ter dvignila obrvi. Glede svoje inteligentnosti se je morala pohvaliti in pohvaliti se je morala tudi za svoje zanimanje. Odkrivanje novih stvari so bile zanjo prava poslastica. Pogledala je nebeško modro vrtnico z ostrimi trni, ki ji jo je Hannah dvignila pred obraz, ter se namuznila. »Poslušaj, nisem vrtnarka in ne spoznam se na te nepomembne reči.« je dejala brez zanimanja. Rože so bila zadnja stvar, ki bi Heaven dejansko zanimale.