~Have you ever been alive?~
-----------------------------------------------
voila neki čez 700 besed, if I am not mistaken. pozna se utrujenost

Evelyn se je že dobre pol ure zadrževala na dvorišču pred domovi in se s cigareto med prsti napol skrivala v nekem kotu. Parih stvari res ni razumela. Kot naprimer, zakaj so dali prvim letnikom lastne sobe in upanje, da bo tako tudi ostalo, le da so jim nato naenkrat po pošti poslali ime nove cimre. Nove cimre. Nove cimre. Šalijo se. Ob njeni precej agresivni pritožbi je tajnica iz sebe spravila neke bedarije v zvezi s prilagajanjem na element, a to ji ni niti malo pomagalo. Če bi malce bolj trezno razmišljala, bi se verjetno spomnila, da je sama na začetku zažgala večino stvari, ki se jih je dotaknila. Ah, takrat sem bila še otrok. Ogorek v desnici je z močnejšim stiskom zažgala in opazovala pepel, ki se je počasi usul na tla. Res ni vedela kako bo zdržala še z nekom v sobi. Vedno jo je imela zase. Edino enkrat si jo je na potovanju delila z bratoma, dokler jih niso po parih urah ločili. Najstarejši se je nekam zgubil, drug idiot se je pa odločil, da bi bilo pametno eliminirati kisik v skupni sobi. Ko je končno prišla do okna, mu je zažgala vsa oblačila. Lepi časi. Še na Bedalesu je oče dodatno plačal za lastno sobo. Tam bi bilo sicer deljenje še večja tragedija in bi verjetno zgubila živce že po parih urah, a tudi tu se je bala kaj bo. Optimist pa res nikoli nisi bila, Evelyn. Nadležen glasek v svoji glave je pregnala s prižigom nove cigarete in se namrščeno naslonila na zid. Najhujše kar bi se lahko zgodilo bi bilo seveda to, da drugo dekle, Heaven očitno, sobe sploh ne bi zapustila. Mogoče se pa boji ognja. Dobro se je zavedala, da tudi sama ni idealna sostanovalka. Vračala se je ob "neprimernih" urah, njena oblačila so se pogosto znašla na precej nenavadnih mestih. Moških na srečo v svojo sobo ni vodila, ker je bilo vedno preveč dela s tem, da se jih vrže ven. Upam, da jih tudi ona ne bo! Ob misli na to, da si bosta verjetno delili še kopalnico, se je še enkrat zdrznila. Ena kopalnica, dve ženski… to bo še zabavno. Z glasnim vdihom se je odrinila od zidu in na poti proti vratom v koš zabrisala še ogorek, nato pa je vstopila v stavbo z domovi.

Pred vrati dodeljene sobe je živčno obstala. V sobi je sicer že bila na hitro, ko so vanjo privlekli vse njene stvari, a sostanovalke še ni poznala. Celotna ideja o deljenju sobe se ji je zdelo vedno slabša. No, here goes nothing, Evelyn. Previdno je odprla vrata in takoj zagledala temnolasko, ki se je na svoji postelji igrala z zrakom. Obvladovalka zraka torej. Nič neznanega. Pa še ime nekako gre k elementu. Torbico je vrgla na svojo posteljo, sama pa se je naslonila na široko okensko polico. Iz nekega razloga je vedno raje stala, ko je spoznavala nove ljudi. Constant vigilance. Dedov moto se je še nekaj časa vrtel v njeni glavi, nato pa je temnolaska spregovorila. "Očitno res," se je rahlo nasmehnila. Sumila je, da je dekle nasproti nje glede cele situacije približno tako nervozna kot ona sama. Vsaj glede na njune enkratne sposobnosti komuniciranja, ki sta jih trenutno kazali. Z zanimanjem je opazovala, kako je kroglico zraka odgnala in skoraj preslišala njeno opravičilo. Zrak jo je vedno precej impresioniral pa še njena lastna moč je bila odvisna od kisika. Seveda tega bratu še ob mučenju ne bi priznala. "Ah, ni problema, vem v kakšen užitek se je igrati z lastnim elementom," se je zarežala. Njen element je druge ljudi mogoče malce ogrožal, a to ji še nikoli ni preprečilo uporabe. "Le ne mešaj plinov v sobi, zame je to malce bolj neprijetno kot zate," se je rahlo skremžila, nato pa hitro spet zresnila. Nikoli ni vedela če je zato, ker je njen element pogojen s kisikom, ali pa obvladovalci zraka le na sploh bolje prenašajo pomankanje kisika. Ob zanimanju za njen element se je odrinila od okenske police ter se sprehodila do nočne omarice, na kateri je vedno imela svečo. Ob dotiku je zagorel droben plamen, ki se je hitro dvignil na precej lepo višino. "Ogenj," se je namuznila in roko umaknila s sveče, tako da je bil plamen normalne višine. "Evelyn Audrey Barthes, da bova še uradno predstavljeni," je še sama povedala svoje ime, nato pa sedla na posteljo. "Si že kdaj… delila s kom sobo?" je vprašala po parih trenutkih. Upala je, da ni edina, ki ji je to popolnoma novo. Vzela si je par trenutkov, da se je malce bolje razgledala v sobi. Na njeno olajšanje so bila v kotu vrata, ki so vodila na balkon, sicer pa je bila soba precej ... mrtva. Če je to možno.Kot vse takšne. "Vsaj balkon imava," je izustila z rahlim nasmeškom. "Je pa soba precej... neosebna," je še pripomnila. No ja. V takšnih pogovorih nikoli nisem preveč blestela.