Po pravici? Veselila se je pouka in res upala, da bo spoznala nekaj zanimiv oseb, ter da bo predavanje o smrti zanimivo. Vprašanja so se ji porjala po glavi, takšna in drugačna. Močno je dvomila, da se da koga zbuditi iz smrti, vendar je vseeno razmišljala o tem. Kako bi bilo, če bi ubodila svojo prababico. No lahko bi profesorico povprašala o tem po koncu pouka, če ne bo le to že izvedela med poukom.
Skakljala je po hodniku od učilnice do učilnice. Lepo bi bilo, če bi takoj vedela kje je ta učilnica. Vendar ji nekako ni bilo usojeno vse skupaj, zato jo je našala šele po desetih minutah in zato zamudila začetek pouka. Tiho se je opravičila profesorici, ki je red izgledala zanimivo. Potem je sedla v klop v drugi vrsti. Bližje, kot je bolj bo slišala, več si bo zapomnila. Knjigo je prinesla v naročju in jo položila na mizo, ter odprla na zahtevani strani. Pozorno je poslušala profesorico, ko le ta ni govorila je prebrala malo teksta v knjigi. O smrti po prej res ni veliko prebrala, zato ni vedela veliko in se ji je vse skupaj zdelo precej zanimivo. vendar so uvodne ure pri njej vse takšne. Vse so ji zanimive, vseh se veseli. Iz puščice si je vzela navaden svinčnik. Z njim se je poigravala med prsti, medtem ko je brala tekst v knjigi. Ob tekstu so se ji porodila nova vprašanja. Profesoričnih knjig na mizi sploh ni opazila, čeprav so bile precej opazne. Dvignila je glavo in pogledala skrivnostno tančico in čakala na nadaljna navodila. Delavnice bi bile super. Si predstavljaš? Mogoče bi lahko samo gledali kako nekdo uide smrti. Pač malo prakse, da bo bolj realistično. Preveč zahtevno kaj? Jaz tudi tako mislim. V glavi se je pogovarjala z nevidno osebo - sama s sabo. Mogoče pa je preveč pričakovala, kdo ve.

»Novinkaaaa« ta beseda ji je odzvanjala v glavi že odkar je prišla na to akademijo. Bilo je grozno in ni hotela niti razmišljati o tem da imajo že vsi prijatelji, so poparčkani ali pa se že vsaj poznajo med sabo. Kaj pa ona? Ona ni tako ali tako poznala še nobenega. Še sovražnikov ni mogla imeti. Pa ne da bi jih hotela. Ni bila takšne sorte da bi se hotela z komerkoli prepirati. Bila je prijazna in ustrežljiva, skratka pravi sonček in zato je vedno izstopala. Niso bili samo tatooji zaradi elementa luči ki ga je obvladala. Ampak pri nečem pa le ni mogla izstopati. Pri pouku. Tam niti ni smela saj bi si nakopala srd učiteljice. In ravno zato je zgodaj vstala in stopila pod tuš. Šele tam se je spomnila da še nima vseh knjig. Nič hudega. Dobila jih bo pri pouku, tako kot vsi. Ko je končala z tuširanjem se je še oblekla v oprijete svetlo modre, raztrgane kavbojke, črni top, obula črne allstarke in si svoje neukrotljive rdeče kodre spela v povsem strogi visoki čop. Od tam do pa prosto plapolali za njo, ko je hodila po hodnikih zapletenega tlorisa šole. Kmalu je našla učilnico ki jo je iskala in to celo pred začetkom pouka. Čim bolj neopazno je stopila noter. Vladal je čisti direndaj in zato se ni bilo tako lahko prebiti do zadnje klopi kjer je odložila torbo z stvarmi. Mračni obrazi, obvladovalcev smrti so se zazrli vanjo ona pa se je le nasmehnila. Zavili so z očmi in se spet posvetili svojim opravkom, Arliss pa je le čakala na začetek pouka. Kaj kmalu se je začel ko je vstopila učiteljica. Bila je tako skrivnostna in zanimiva da je Arliss kar potegnilo v razlago. Pika na i je bila še tančica in knjige na koncu mize.