Kyle se je napotil iz svoje sobe. Ni mogel spati in zvezde so ga vedno pomirjale ravno tako kot glasba zato si je iz polmnilnika an hitro vzel iphona. prišel je na teraso. Jp. Niso lagali. Razgled je bil res čudovit. Usedel se je an ležalnik ki je ležal tam. Vtaknil si ej slušalke v ušesa in se počasi sprostil glavobol pa je izginil. Zapru je oči a jih je kmalu tudi odpru. Zaslišal je namreč korake.

Melissa se je pozno zvečer vrnila iz predavanj. Kdo bi si mislil da je to lahko tako zahtevno... še posebej če moraš zraven miriti 11letnike, ki ne morejo in ne morejo dati miru. Takoj ko je prišla v svojo sobo, se je vrgla na posteljo-a le za moment ali dva. To jo je namreč neznansko dolgočasilo, spat pa ni mislila še iti. Vstala je ter se razgledala po sobi. Njen pogled je zastal na kitari, ki je zaprašena slonela ob steni. Koliko časa je že minilo, odkar sem te nazadnje prijela v roko? Dolgo. Pa še znam? se je vprašala ter z nje otresla prah. Kar naenkrat pa se je v sobici počutila utesnjeno... Odšla je na teraso, ki je spet samevala. Mel ni opazila Kayla, ki je ravno v tem trenutku dvignil glavo, da bi pogledal kdo se mu je pridružil. Stopila je mimo njega, a njegove postave še vedno ni izločila iz teme. Vsedla se je na tla tako, da je imela prekrižane noge, ter si v naročje posadila kitaro. "No da vidimo..." govorila je komaj slišno, kot da bi šepetala nekomu, ki ni viden vsakomur. Na hitro je uglasila kitaro ter nekajkrat potegnila z nežnimi prsti po strunah. Sama pri sebi se je nasmehnila ter tiho zapela: "Darlin..." njen glas je bil angelski, kot da bi prihajal iz drugega sveta. Gotovo bi jo veliko ljudi z veseljem poslušalo, a Mel ni nikoli pela in igrala v javnosti. Ko je končala uvod v pesem je pela naprej, pesem Darlin. Še vedno je mislila da je sama, zato je dala od sebe najboljše, kar je premogla ter odpela ter odigrala čudovito, nebeško, čarobno. Na koncu pesmi je pogledala v tla, kot da bi se sramovala, potem pa je v temi na tleh zagledala postavo. Zdrznila se je, a se ji je zdelo da se ji samo zdi.

[samo za informacijo... Melissa poje pesem Darlin by Avril lavigne. Klikni! ]

Kyle je opazil postavo ki je prišla skozi vrata terase. V sekundi jo je prepoznal. Njeni lasje so se svetili v še tako trdi temi kot je bila tukaj. Ni je hotel motiti saj je videl da ima v roki kitaro. Z hitrimi gibimi je ugasnil iphona in se usedel. Skoraj nemogoče bi ga bilo slišati. Ker je bil oblečen v črno se ga ni videlo v temi pa so svetile le njegove zelene oči ki pa jih je rahlo pripru. Že ob uvodu je zaslišal angleski glas ki ga je zagotovo imela. Nekako je vedel da ne bi pela pred njim zato je bil tiho čeprav je pesem vsaj malo poznal. Nekaj časa e bil pri miru in si ni drznil niti dihati saj ni hotel zamuditi niti enega tona ki se je vil iz njenih glasilk. Ko je končala je pogledala proti njemu ampak k sreči ga ni opazila. Hotel je ostati tam ampak tega enostavni ni zdržal saj je bila ženskega spola za boga. Tiho je vstal in stopil korak bližje. Zdaj so ga počasi že osvetljevale zvezde in luna."Dobro poješ." je tiho rekel."In igraš ampak zakaj tukaj. In sama." je potem nadaljeval. Usedel se je ob njej in čakal na odgovor.

Postava, za katro je mislila da je ni tam, se je izluščila iz trde teme. Mel je bilo v trenutku jasno zakaj ga ni videla, bil je oblečen v popolnoma črne obleke. Ko so ga osvetile zvezde je prepoznala poteze nejgovega obraza. Tisti Kathin fant... Ken ali nekaj takega? Kdorkoli je že bil, Melissa Cornellia ga ni bila ravno vesela. Ta nekdo jo je slišal peti in igrati. Lica ji je oblila rdečica, a tega se v temi sploh ni opazilo. "Hvala," je rekla komaj slišno, s cmokom v grlu. Že res, da je imela odličen glas, a nekako si tega ni mogla priznati. Bala se je, da jo bodo potolkli, kot že tolikokrat. Bala se je biti nesprejeta. Se vedno je trmasto gledala v tla. "Nosem hotela da me kdo sliši. Ni mi všeč, moj glas je lahko preprosto všeč samo mrtvecem." Skomignila je z rameni ter s pogledom le za trenutek ošinila Kayla. Ja, to je res bil on, a ni vedela če je on prepoznal njo. "Si... si že dolgo tukaj?" je vprašala, kot da bi upala da je slišal le nekaj zadnjih tonov.

Kyle se je zasmejau in se naslonil na roke ter se ozru v zvezde."pa saj ne mislis resno. Cudovito pojes. Ampak ce mi je vsec to pomeni da sem mrtev?" Je se vedno v smehu rekel in se ozru po njeni kitari. Sam je imel podobno le da je bila prelepljena z slikami od deklet najveckrat trofej in pa pokrajin ter starsev. Seveda pa je bilo se dosti prostora. Histro se je vrnil iz spominov ki so ga rahlo uzalostili."dovolj da sem slisal celo pesem in se tvoje pogovarjanje sama s sabo. Brez skrbi tudi jaz to pocnem." Je v rahli zadregi rekel. Potem je videl njen pogled in pomisliu da ima izjemno slab spomin da se ne spomne trenutkov b box areni.

((Ej sori k je kratko sam mi ne gre.))

"Dobra razlaha bi bila. Ampak meni se zdiš še kako živ," je rekla glasneje ter ga prvič zares pogledala. Seveda bil je Eddie. Kyle Eddie McWalton. Nasmehnila se mu je ter ni se več zmenila za to da jo je slišal, upala je le da ničesar ne bo zinil ter govoril po akademiji. Moja pogovarjanje same s sabo? O Đizs. Spet je pogledala v zvezde, ki so se tako čarobno svetile na črnem nočnem nebu. "Tudi ti to počneš? Kaj, igraš kitaro ali govoriš sam s sabo?" je bolj rekla kot vprašala. V naročje mu je potisnila kitaro ter ga skoraj proseče pogledala. zelo si je želela slišati njegovo igranje, mogoče zaradi tega ker je do sedaj poslušala samo sebe. Nasmehnila se mu je. "Vseeno če znaš ali ne... prosim?"

"se dobro. Nocem izpasti tako." Je v rahlem smehu rekel. Njen pogled je sporocal da ga je koncno prepoznala."brez skrbi. Nikomur ne bom povedal." Je rekel par sekund po tistem ko se je njegov smeh polegel. "Vecinoma oboje. Oboje je sproscujoce." Je rahlo zamisljeno rekel se vedno s pogledom v zvezde in s kotickom ocesa je bilo moc videti da tudi ona gleda proti njim. Rahlo je trznil ko mu je v roke potisnila kitaro saj tega ni pricakoval. Ni se mogel izmakniti prosnji ko pa ga je tako lepo gledala. Podrgnil je po strunah."imas raje tiste romanticne ki so primerne za tale trenutek ali kaj druga?" Je uprasal ampak ni pocakal na odgovor. Zapel je prvi ton pesmi od skupine ki jo je sam osebno sovrazil ampak vsem je bila vsec. One direction:gotta be you. Marsikdo mu je rekel da ima dober glas ampak sam ni bil ravno preprican. Narahlo se je pogladil po grlu potem pa zacel.

((Edina pesm k jo mam u mislih kr jo moja sestra nabija v zgornje nadstropje -.- ))

((hehe. mja, know that felling. moja tamala jih posluša skoos. Pa sei so uredu, ne pa nwm kaj ;P ´´

Ko se je končno odzval in potegnil po strunah, so se Melissi oči zasvetile kot otroku, ki končno dobi težko pričakovano nagrado. "Nič nebi imela proti romantičnim," je rekla z velikim nasmehom na obrazu ter opazivala Eddia. Ta sploh ni čakal na njen odgovor, romantična pesem je kar sama od sebe prišla na dan. Eddie je imel čudovit glas in morala je priznati (pa čeprav zalooo nerada) da je bila kar malo ljubosumna na Kath. Tiho je poslušala celo pesem ter prepričana je bila, da bi lahko to počela celo večnost. Lahko bi rekli da je ostala brez besed, njene ustnice pa so bile še vedno oblikovane v prelep nasmeh. Vsak ton, vsak zven strune je poslušala ter se v ritmu izgubila. To se ji ni še nikoli zgodilo, a bilo ji je vseeno. Ko je končal, je za nekaj trenutkov med njima zavladala tišina. "Uau. To je bilo čudovito," je rekla tiho, skoraj je zašepetala. "Če bi vsako besedo, ki so jo zapel resno mislil..." Melissa se je spet izgubila med svojimi mislimi, nekje v daljni romanitki. Pa ne da sem spet razmišljala na glas? se je vprašala ter se zavedala da bi se morala večkrat ugrizniti v jezik.

((moje sosolke so nore na njih. Ej ne vem ka vidijo. Pa sej sm si dau slusalke gor pa metal na glas kr raj to ko njih.))

Eddie je vidno igral a na vsake toliko casa pogledal k njej in se nasmehnil. Bila je res lepa. Kaj lepa cudovita. Ampak skoncentriral se je na glasbo da se ne bi osmesil. Kmalu je prislo enostavno samo od sebe kot se mu vedno zgodi. Pozabi vse na okoli sebe in je v svojem svetu. Ampak v tem svetu je bil danes se nekdo. Mel. Ko je koncal jo je pogledal in se nasmehnil. Ni bil navajen da je nekdo tako gledal njega. Bil je cudezno lep obcutek."no ja lahko bi se kaj izpopolnil ampak veliko boljsa si od mene in upam da ves to." Je veselo a vseeno tiho rekel. Kitaro je obdrzal v narocju. Malce ga je streslo ob naslednjih besedah in pogledal v tla."saj vem." Je kratko rekel. Ampak dobre volje ni hotel pokvariti ne sebi ne njen zato je dvignil pogled in se nasmehnil.

(( o joj metal. Recimo da so iron maden še kr, p še oni niso čisti metal. Whatever. Rock... like forever. ))

"Oh prosim te ohraniva vsaj malo dostojanstvenosti. Moje igranje ni nič posebnega," je rekla navihano, a vseeno trmasto. Pogledala ga je v oči v katerih je opazila neverjetno toplino, katere ni pričakovala v očeh uporabnika Sence. Mogoče pa ga le ni prepoznala na prvi trenutek. To mora biti še zapeltena osebnost... "in o tem se ne mislim prepirati." je dokončala stavek, ki ga je prej začela. V sebi je spet začutila tisti naval energije svjega elementa a se je raje obrnila stran od Eddija da mu nebi spet prebirala misli. Tiho je opazovala zvezde, ko se je ena od njih odtrgala z neba: zagledala je zvezdni utrinek. Njen nasmeh se je še povečal ter zlezla je še bliže k Kaylu ter s prstom pokazala n premikajočo se zvevdo. "Nekaj si zaželi. Hitro," je rekla kot da on sam nebi vedel kaj zvezdni utrinki pomenijo.

((neki ghol napak slobničnih sm zdele nardila. sorry. ;P))

((no ja recmo. Pa sej sploh nism ne vem kak metalik sam ko edini preglasijo one pedrcke. Drgac pa ja js sm bol za tehno al kej tasga. In dobro iztocnico si mi dala.))

Kyle je dvignil roke v smehu ampak v znak predaje."saj sama ves. In tudi jaz." Je zamomljau. Ko se je obrnila je ugotovil da bo to vrjetno branje misli. Posvetil se je kitari ko se mu je naenkrat priblizala. Hitro je pogledal v smeri kamor je kazala in zagledal ga je ravno sekundo preden je izginil. Navihano se je nasmehnil in jo pogledal. V sekundi se je odlocil."se mi bo to uresnicilo?" Je nezno uprasal. Levo roko ji je polozil na lice in se z ustnicami nezno dotaknil njenih.

Pravijo, da moraš vedno paziti na to kaj si želiš, saj se vsake sanje lahko uresničijo. In kaj če si dekle, ki je v zvezi s fantom, ki jo neizmerno ljubi, zaželi poljuba z drugim fantom? Ne, to ne more biti vredu, nikakor. A kar si zaželiš v trenutku zvezdnega utrinka, ne bo izbrisano, vsaj tako pravijo. Tako se je Melissa Morgenstern predala Eddijevemu dotiku, toplini, ki jo je prevzela, ko se se njune ustnice dotaknile. Zaprla je oči ter ga objela z eno roko, pravzaprav se je bolj naslonila nanj. "tega nebi msela početi," je rekla tiho, a to se sploh ni zdelo pomembno. Odmaknila se je od njega ter ga pogledala v oči s pogledom, polnim nežnosti in topline.

((whatever. jest sm že en teden odvisnik od turn me on od guette. đizs kath me bo ubilaa xD ))

((hahahahha men pa pravjo da sm odvisnik od coldplaya hmmmm no coment.. ))

Kyle jo je pogledal. Imela je cudovite oci. Lahko bi se utopil v njih. Prvic oz. Drugic je sploh kaj cutil do dekleta. Imel je malce slabe vesti zaradi setha in kath ampak enostavno je moral. Ni bilo misljeno kot da jo je moral imeti kot stvar ampak zelel si je je. Njenih poljub. Njene toplote sexi telesa ob vsakem dotiku. Ni si mogel pomagati. Bila je popolna. Njegove roke so zdrsele skozi vsak kot telesa. Z ustnicami se je po poljubih prestavil na njen vrat. Cudovito je disala. Z kath je bil sex vecinoma divji z njo pa nezen. Prestavil se je nazaj na njene ustnice."ves kaj pravijo o zvezdnem utrinku?" Je po nekaj poljubil zamrmljau.

Melissa je zaprla oči. njeno telo si je želelo Eddiyevega todika, hrepenelo je po njem. A njeno srce... SAma sebe je v mislih zmerjala s kurbo, vlačugo ter še s čim hujšim. To je počela že mnogokrat, seks ji ni pomenil nič drugega kot užitek, a zadnje čase se je spremenila... Ni vedela kaj naj naredi, preprosto predala se je trenutku ter pozabila na vse drugo. "Da se ti želja uresniči, če si zaželiš ob zvezdnem utrinku?" je rekla ko so se njune ustnice spet srečale. kitara se je zvalila na tla ter pristala na trdnih ploščicah z zamolklim treskom, a se nihče od njiju ni zmenil za to. Melissa je zdaj sedela v Kaylovem naročju, v njunem majhnem svetu, v katerem ni bilo prostora za nikogar drugega.

"Pa se ti je?" je zamrmral v njen vrat. Zaslišal je zamolkli top kitare ampak zanjo ga ni brigalo. Ne da bi vedel je sedela na njem. Bila je popolna. Ja to je rekel že za dosti punc a ona je bila povsem drugačna. Slaba vest je utihnila zato se je skoncentriral samo nanjo. Ni mu bilo treba dvakrat reči. Z eno roko jo je nežno prijel za tilnik drugo pa nežno prepletel v njene mehke lase ter jo stisnil še za centimetr bolj k sebi. Čutil je utrip njenega srca in to je bilo vse kar si je tisti trenutek zaželel.

Melissa je začutila njegovo roko na njenih laseh, ki se je z njimi igrala ter jih nežno prepletala. Načutila je, kako jo je stisnil k sebi ter slišala je njegovo umirjano bitje srca. Prsni koš se mu je z vsakim vdihom dvignl ter spustil z izdihom, v enkam ritmu se je v istem rismu se je zibalo tidi melino telo, sedaj nežno prižeto k njegovemu. "Ja," je rekla tiho, tako da bi jo lahko slišal le on, pa če bi bilo na terasi še toliko ljudi. "Se je tebi?"

"Trikrat lahko ugibaš." je tiho rekel. Malo glasneje kot je ona saj ej bil njen glas nežen njegov pa bolj globok kot naj bi tudi bil moški glas. Ampak vseeno je zvenel umirjeno. Nežno jo je položil na tla in se ulegel čeznjo ne pa čisto najo saj se je zavedal da je bil dokaj težak. Roka mu je iz tilnika zdrsela do njenega stegna. Pozorno ej napel ušesa za kakšen zvok a slišalo se je le čričke in veter ki ej zavijal okoli terase. Zanj se ni zmenil. Čutil ej le toplino ki jo je oddajala. Prava svetloba v pravem pomenu besee.

Melissa le zaprla oči, a le za trenuitek. Za tistih nekaj minut ni vedela, kje se je drži glava. Lahko je mislila le na Kyla, na njegove odtike ter toplo telo. Začutila ga je na sebi, počutila se je prijetno ujeto pod njegovim močnim telesom. Že naslednji trenitek pa je spet pomislila na Setha, na njune skupne trenutke... in kakršn koli je Kyle že bil, ni vedela če je vredno. če je vredno uničiti ljubezen. Že tako je bila dovolj velika kurba, nobeden od fantov je ni spoštoval. Nežno je odrinila Kayla od sebe ter ga pogledala naravnost v oči. "Oprosti, ne morem. Preprosto ne zmorem več delati tega. Saj vem da se boš že naslednji dan znašel nekje z drugo, če ne še danes. In zdi se mi da ne potrebujem seksa za eno noč, potrebujem resno zvezo. Oprosti." Njen glas je bil tako lep in mil, skoraj deviški. POskušala se je nasmehniti, a ji ni ravno uspleo.

((sorry k sm tok časa rabla da sm odpisala... pozabla sm na vse teme tukej čist -.-)

((Sej vredu Sej en da maš deviški glas. hahahah))

Kyle jo je presenečeno pogledal in moral je zamežikati da se je spravil k pameti. Še vedno je čutil njene poljube na svojih ustnicah, toploto njenega telesa. Ko pa mu ej po hrbtu zapihal še mrzel veter ki ga prej ni čutil je vedel kaj govori. Upoštevačl jo je in se umaknil z nje."Oprosti. Saj vem. Moral bi se držati stran od tebe. Oprosti." je zmedeno rekel. Ni hotel prikriti da se je nekje vmes mogoče celo zaljubil vanjo. Kot je rekel Alex. Šele zdaj ej ugotovil kako ga boli. Pa tudi slaba vest ga je prepljavljala zaradi tega ker se je obnašal kot tepec ki ej hotel vsako punco. Najraje bi se sklofutal kar tukaj pred njo. Usedel se je nazaj na svoje mesto pred poljubom potem pa ni več zdržal in vstal ter se vsedel an ograjo terase."Res mi je žal. Ne znam se zadržati. In ja vrjetno imaš prav." je spet hlinil samozavestni glas. Pa ni imela. Ni hotel biti z drugo. Tisti trenutek je bila edina.

(ja đizs no nism najdla druge besede xD sej boo. )

Spet je pogledala v tla, preprosto ni zmogla več pogleda nanj. Kako zmešana čustva je imela... Misli v njeni glavi so se prepletale in mešale, tako da sploh ni več vedela kaj in kako naprej. "Vredi je. In nisi sam kriv, bila sem jaz. Če ne bi bila taka kurba bi bilo vse vredu," je rekla in po njenem licu je tiho spolzela solza. Kyle je takrat že sedel na ograji ter Mel ni vedela, če je sploh opazoval njo. Skrčila je kolena ter se stisnila k njim, kot majhna izgibljena deklica. Bil je tako šibka, tako zlomljena in ranjena. Ni želela da jo kdorkoli vidi tako, nikoli. Najraje bi stekla v svojo sobo ter se zaklenila vanjo, a preprosto ni zmogla. Ni vedela zakaj preprosto ni mogla najti fanta, ki bo jo imel pristno rad, ki bi mu bilo mar zanjo. Če je sploh on kje obstajal.. najbrž ne. In najbrž tudi ljubezen ne obstaja, le še ena stvar iz pravljic za otroke. "V redu je. In nisi edini, pri tebi pa sem se vsaj strinjala." Ta prekleta bolečina v njenem glasu, ki je ni mogla skriti. O bog, zakaj je njemu predavala o tem?

Kyle jo je pogledal in opazil solzo ki je pdla na tla. Za te stvari je imel dober vid. Ne glede na to da je vse jemal brezbrižno kot da bi bilo vsakdanje pa je do Mel zagotovo nekaj čutil in zato ni mogel kar prezreti. Skočil je iz ograje in se sklonil k njej. Prijel jo je za brado in ji glavo nežno dvignil da ga je gledala v oči."Nisi kurba." je tiho rekel. Ob tem da je bila žalostna se mu je paralo srce. Ja. To je bilo tisto čustvo ki ga ni nikoli čutil. Hotel jo je poljjubiti že zato da bi jo potolažil ampak ni hotela in to mu je jasno povedala. Ko je rekla še slednje besede ga je nekaj zmrazilo."Strinjala?" je počasi uprašal. Če se ni pomeni da jo je nekdo moral posiliti če se ni strinjala. Ni hotel vrtati naprej. Povedala bi mu sama. Ni več vedel kaj bi rekel zato je uporabil znani stavek."Jaz sem kriv." Ni se mogel pripraviti do tega da bi odšel kot je bilo v jegovi navadi. Hotel jo je potolažiti.

Preden se je zavedala, je fant stopil k njej ter jo pogledal v oči. A Melissa preprosto ni zmogla pogledati v oči moškemu, preveč temnih spominov jo je vezalo nanje... ki so priverli na plan ravno ob tem trenutku, najbolj neprimernem, kar si jih je lahko zamislila. Spet se je trmasto zagledala v zvezde, ki so z vsakim trenutkom izgledali svetlejše. "Seveda sem. Navadna kurba, ki je za vsakorag je spolna igračka. To sem vedno bila, sem in vedno bom. Tako preprosto je," je rekla tiho in komaj vidno skomignila z rameni. Na tihem je upala, da ni slišal njenih besed o strinjanju, že tako mu je zaupala preveč. A ni šlo mimo njegovih ušec, pa če si je dekle tega še tako želelo. Glavo je naslonila na kolena ter poskušala zatreti solze, ki so na vsak način želele priti na plan. "Prekleto, Kyle, nisi ti kriv. Tega si nebi nikoli zapomnila kot grozno izkušnjo," je rekla, nato pa naredila premor. Ne gre drugače, povedai mu mora. "Moški so se odločili, da sem lahek plen. Da bom molčala kot grob. Ni se jim zdelo vredno ukvarjati k kakšno drugo. In ne vem več kaj naj naredim. Nikomur ne morem zaupati, preveč boli. In vse to samo zaradi tega, ker sem kurba."

Kyle jo je zmedeno gledal. Redko ga je kaj spravilo iz tira in to ej bil eden takšnih trenutkov. Ni vedel kako bi ji lahko pomagal."Ne ni tako preprosto. Kurbe sploh niso to za kar jih največkrat imajo in se z tem zmirjajo. Saj se ne proadjaš za denar in to ti ni v užitek." je mirno rekel ampak glas se mu je rahlo tresel. Zdaj se e usedel k njej in jo močno stisnil. Nežno jo je božal po laseh."Zdi se mi da sem. Jaz sem te poljubil. Jaz sem govoril o utrinku." je zamrmjau in vest ga je žgala ampak tega ni pokazal. Pogoltnil ej slino. Kaj naj reče an to. Ni vedel kje začeti in kje končati."Zakaj nisi nobeneu povedala. To se mora nehati." je z težkim glasom rekel in v trenutku ga je prevzelo sovraštvo do takih ljudi. Čeprav ga ej veliko ljudi imelo za tašnega tega dekletu nikoli ne bi storil.

V njegovem glasu je čutila, da jo poskuša potolažiti, a preprosto ni mogla razmišljati pozitivno. Pravijo, da je po toči zvoniti že zdavnaj prepozno, in prav so imeli. Melissina čustva so bila izrabljena in še sama ni vedela kam naprej, kot da bi se izgubila na križišči svojega lastega življenja, da bi obupala, čeprav ne bi hotela. Ogriznila se je v ustnico, pa ne zato da bi izgledala privlačno. Zabolelo jo je in prikazala se je kri, le kapljica. Mel se ni zmenila zanjo. Bila je preveč zmedena, da bi še ugovarjala Kylu. Pustila mu je, da jo je objel. Ni jokala, niti ena solza ni več spolzela po njenem mehkem licu. Ni se počutila močno a z zadrževanjem solz se je počutila vsaj malo samozavestno, če bi se temu občutku lahko tako reklo. Bilo jo je tako prekleto sram... "Ne. Nihče naj nebi izvedel. In bolje bi bilo tako."