ravenel philippa angevine

21 | air |  3rd year|mereen|ira chernova

i'm gonna swing from the chandelier, from the chandelier
i'm gonna live like tomorrow doesn't exist
like it doesn't exist

če bi me vprašali nekaj let nazaj, kaj menim o sebi, o drugih, o življenju na splošno, bi bil moj odgovor popolnoma drugačen. v enem letu sem se spremenila toliko, da to skoraj ni mogoče, pa vendarle pred vami sedaj stoji drugačno dekle, ki ima drugačen pogled na določeni stvari, kot poprej. naj vas popeljem v svojo zgodbo, ampak prosim, ne obsojajte me, tega imam že vrh glave. želim samo, da izveste določene stvari o meni, zakaj sem dandanes takšna kakršna sem in verjemite mi... o celotni zgodbi boste vedeli samo vi, saj ne hodim naokoli in vsem razlagam o svojih skrivnostih, prav tako ne izlivam svojega srca pred vsakim... ne... ljudje me tukaj na akademiji poznajo zgolj površinsko, tisto kar vidijo na zunaj, kako se obnašam.

i'm gonna fly like a bird through the night,
feel my tears as they dry
i'm gonna swing from the chandelier,
from the chandelier

moje življenje pred enim letom je bilo pravljično, bila sem popolno dekle, popolna hčerka, kakršno bi si vsak starš zaželel. bila sem zagnana, pridna učenka, ki je dobivala samo najodličnejše ocene. napovedovali so mi bleščečo prihodnost, nekje na vrhu same politike današnjega sveta obvladovalcev. bila sem zaljubljena v svoj element in ne razumite me narobe, še dandanes ga imam srčno rada, le da ga uporabljam v drugačne namene. da se zamotim, namreč. kakorkoli, pojdimo nazaj, bila sem dekle, ki jo je vsak fant želel, a jaz sem podarila srce samo enemu, ki ga je v naslednjem trenutku že zavrgel, ter ga zmečkal na tisoče koscev. bila sem potrta, ampak še večji šok zame je bil ta, da je v meni raslo novo bitje - bitje tega izmečka, ki me je samo izrabil in nič drugega. bila sem pretresena in obupana, zato sem se po pomoč zatekla k staršem, bila sem precej naivna, ko sem mislila, da me bodo lastni starši razumeli, a zgodilo se je nekaj čisto drugega. za njih sem postala kurba, ki se je vlačila povsod in totalno nespametna dekla, ki je pustila, da jo je nekdo napumpal... za eno leto so me izvlekli iz šole, me poslali nekam na jug italije, tam splavila in takrat se je moje življenje popolnoma zasukalo na glavo.

but i'm holding on for dear life, won't look down,
won't open my eyes
keep my glass full until morning light,
'cause I'm just holding on for tonight

nazaj na akademijo ni prišlo več isto dekle. nekdaj popolnoma brezhibne, čiste kože, sedaj potetovirana po celotnih rokah, pa še marsikje drugje. ampak ni samo zunanjost tista, ki se je spremenila... stalna članica zabav, popivanje do jutranjih ur, ocene in prihodnost me ne zanimajo več. da, postala sem prava sramota staršem, ne vlečejo me na nobene spoznavne in službene večere, ker preprosto vedo, da bom ustvarila pravi kraval. nekoč popolnoma nedolžno, sladko dekletce, je postalo dekle z dobro podmazanim jezikom in odgovorom na vsako stvar. verjetno ne boste dvakrat ugibali, da me dekleta iz moje sestrščine ne marajo kaj preveč, kajne? dosti bolje se razumem z dekleti iz sydana, ampak kaj hočemo, sestrščine ne morem spremenit.

help me, i'm holding on for dear life, won't look down,
won't open my eyes. keep my glass full until morning light,
'cause I'm just holding on for tonight, on for tonight
hello, spoznajte današnjo ravenel! čeprav imam raje da me kličete kar raven, ne bo škodilo, kajne? torej, živim iz dneva v dan in moje geslo je kot nalašč: "živi se samo enkrat!" zabave so moja stvar, prav tako mi alkohol ni tuj (in verjetno bi me moralo skrbeti, da ga toliko popijem, ampak WHO CARES?!). bežim stran od zvez in ljubezni, o ne ne, nisem dekle ki bi celoten svoj čas preživela samo z enim fantom s katerim bi bila ljubezensko vpletena... čeprav je avantur kar precej ja... ampak nič resnejšega! moja nova uporniška in neukrotljiva osebnost privabi ljudi okoli mene in verjemite, potrebujem pozornost in rada sem v družbi, brez svojih prijateljev bi bila... nič. ampak morate biti presneto dober prijatelj, da bi vam zaupala mojo zgodbo. materi gredo ob mojem obnašanju kocine prav pokonci, ampak ne menim se zato, čez družino sem naredila križ tisto leto, ko so tako lepo odpravili mojo malo težavico in me poslali v italijo. bedaki. za denar staršev mi je prav malo mar in okrog ne mislim skakati s tistimi lepimi malimi oblekicami, ki bi pririsale nasmešek na obraz moje matere. tega zadovoljstva ji ne dam. torej če vse skupaj povzamem - nad mano visi ena in edina beseda: "težava" hej, ne smemo pozabiti tudi na zabavo! ha, z mano vam sigurno ne bo dolgčas!
okay okay... zaključimo s temle spisom in prelivanju srca na papir. to je popolnoma preveč mehkužno. blah, sploh ne zame.