Summer je vstopila v lep, velik prostor s stenam pastelnih barv, kamor je rada zahajala. Tukaj je dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih meditirala ter si sproščala živce. Tu je na plano vsakič spustila tisto nekaj jeze, ki jo je pridobila čez teden. Ker ni bila oseba, ki bi to jezo spuščala nad prijatelje, je uteho raje poiskala v meditiranju in jo na nek način prenesla ven iz sebe ter jo potisnila nekam, kjer ne bo napadla nobenega. Ampak, saj res, to se sliši zelo čudno. Tudi Brie je bila nekoliko čudaška, vendar prijazna. Ko je v svoji lahni svetlo modri majčki iz tanke svile in tričetrt pajkicah bele barve sedla na eno od blazin in se postavila v turški položaj, so jo začeli nekateri začudeno gledati. To je bilo predvsem zaradi belih tetovaž, ki jih je imela razporejene po obrazu. Njen element je bil namreč Svetloba in ta element se je zadnje čase na akademiji pojavljal le redko. Brie je tistim, ki so zrli vanjo, namenila prijazen nasmešek, nato pa zaprla svoje oči. Vzravnala se je, nato pa na hiter, a učinkovit način, začela opravljati z jezo, ki se je od prejšnjega četrtka nabrala v njej. Začela se je spominjati nekega bedaka, ki je menda 'ponesreči' pri kosilu nanjo polil kavo. Oh, kako ga je Brie sovražila! In kako zelo je pogrešala svoje polsestre. Koliko dolgo časa že ni v naročje vzela male Kaie, koliko časa ji Monica ni povedala nove šale, koliko časa ji nista Darlene in Devon že pripovedovali novih tračev iz njune šole, in pa koliko časa ji ni že Ellen kazala svojih moči duha in Carmen svojih moči zraka. Kako zelo jih pogrešam, je pomislila Summer.

Alex se je sprehajal po šoli. Danes ni bil njegov dan in že kar nekaj časa ni našel punce. Roke je imel globoko zatlačene v žepe svojih črnih kaubojk. Na glavi ej imel sivo kapo ampak zunaj je sijalo sonce. Kar nenkrat pa mu ej to sonce zaslepilo obraz in pogledal je kje je. No krasno. V prostoru za aerobiko in te sprostitve. Zavil je z očmi a je njegovo pozornost preusmerila nase blondinka ki je več kot očitno obvladovala svetlobo. Odpravil se je k njej in se brez da bi uprašal zicnil poleg nje."Kaj bo dobrega?" je uprašal in si poskušal kapo povezniti čim bolj dol da mu sonce ne bi svetilo v oči. Ni ga ravo sovražil ampak raje je imel demone ki ga vsaj niso tako žgali."In če se ne motim si obladovalka svetlobe. Bi lahko žarke pregnala kam drugam." je rekel že skoraj razdraženo saj je njegovo razpoloženje nihalo od kar se je specializiral za element smrt.

"Nič," je odgovorila Summer in fanta ni niti pogledala. Čutila je, kako se od njega odvaja nekakšna negativna energija. Ali je bil obvladovalec smrti ali pa teme. Ko jo je prosil, da bi žarke usmerila drugam, mu je ugodila le na pol. Brez njih, brez te dobre stvari življenja, se pač ni morala zbrati, vsaj ne, ko je preganjala jezo.
Ko pa je ugotovila, da jo negativna energija, ki prihaja od fanta, ovira, je le odprla oči in ga pogledala. Verjetno je bil obvladovalec smrti, je predvidevala Brie, ko na njegovem obrazu ni bilo črnih tetovaž. "Lepo bi bilo, če bi se ti malce umaknil, motiš me," je siknila. Ker ni dokončala 'preganjanja' jeze, je bila razdražena in neprijazna.

Alex jo ej pogled in njegovemu grdemu pogledu se ni mogla izogniti."Marikaterega obvladovalca luči poznam pa še ni bil nihče tako slabovoljen kot si ti. Kaj ti je?" je siknil a se je vseeno umaknil za kakšne pol metra. Ni si mogel pomagati in je zavil z očmi ter svoj pogled umaknil ter ga zapičil v kot. In tam se je kar naenkrat pojavila prosojna podoba mlade deklice. Hotel je umakniti pogled a ga ni mogel. Bi zbledela če bi tja posijalo sonce? Kar naenkrat pa je izginila in Alex je čutil nevrjetno olajšanje. Naslonil se je na roke in pogledal tečnobo. Rad je držal ljudi in danes je bil eden tistih dni.

Ko se je zavedla, kaj je storila, se je opravičujoče nasmehnila fantu. "Oprosti, ponavadi nisem tako zatežena. Summer Easton," se je predstavila ter se hkrati jezila sama nase, ker je tako nadležna in slabe volje. "Ponavadi se mi to zgodi, kadar vse v meni vre," še enkrat se je opravičujoče nasmehnila.

"Ja sem slišal da imate neke težave ko vam prekipi." je nadaljeval v sitem tonu ki se ga ni mogel otresti tudi če bi se ga hotel."Austin Alex McGrand. Smrt če si že opazila." je zamomljau in pogledal naokrog. Sem ej prišel iz golega dolgočasa a ni imel namena oditi. Niti ni imel namena vstati. Ni se mu ljubilo.

"Verjamem," je zopet nejevoljno pripomnila Summer, nato pa si ogledala Alexa. Rjavi lasje, oči, ki spreminjajo barvo med zeleno in modro... Kako nenavadno. Odtenek je Summer težko določila in to jo je naredilo še bolj nadležno, zato se je odločila, da za ta dan še hitro odpravi svojo jezo, anto pa odide. Še malo si je ogledala prostor ter se ob tem spomnila na Ellen, ki je vedno imela rada svetle, tople prostore. Šele ko je to ugotovila, je zaprla oči, ki so bile ponavadi svetlo modre barve, včasih, kadar pa je odpravljala svojo jezo, pa so postale veliko temnejšega odtenka, skorajda sivotemno modre. Brie je torej zaprla oči, nato pa se poskušala zbrati. Negativno energijo, ki jo vsak trenutek oddajal Alex, je spretno potisnila nazaj proti njemu in se nejevoljno, toda samo v mislih, namrdnila. Danes ni bila pretirano dobre volje, to je ugotovila že sama. A na srečo je le lahko potisnila vse svoje misli na stran, v globine svojega uma, in se lotila jeze. Temnina, ki jo je navdajala z nejevoljo in temu podobnimi čustvi. Začela jo je preoblikovati v kroglo, le to pa je potisnila na prostost. Njena zlobna stran je hotela kroglo potisniti poroti Alexu, a Summer jo je premagala in jo začela potiskati ven, ven in ven, brez prestanka, čim dlje. Kmalu je jeza srečala tudi črn, temen um. Svetlolasa uporabnica duha je bila takoj prepričana, da gre za izjemno nadležnega tenebrisa, ki pa je skoraj na pol mrtev ležal na tlah, očitno ga je premagala kopica dijakov, ki jih je Brie čutila okoli njega. Jeza bo umrla z njim, je pomislila, nato pa pustila, da je, še prejšnji trenutek njena jeza splavala naravnost proti tečnemu, nadležnemu Tenebrisu in se mu vsilila naravnost v glavno točko njenih misli. Summer je začutila, kako je stvor Zla ob tem zavreščal, naslednji trenutek pa je že ni bilo več tam. Spet zadovoljna, priajzna Summer je odprla oči in prijazno pogledala Alexa. "Zdaj je bolje," je dejala.