mike

verjetno se ob taki pozni uri ne bi smela potikati po hodniku, pa vendarle se je šlo za raven, ki ne bi zamudila zabave, pa čeprav bi ji manjkali obe nogi. alkohol je bil tisti njen prijatelj, kateremu se je lahko prepustila brez dodatnih skrbi, no, vsaj zaenkrat, čeprav je dobro vedela, da bi mogla nehati toliko piti. kakorkoli, zabava je bila več kot odlična, skrivaj so se namreč pretihotapili k slapu, kjer so si organizirali privat mini zabavico, samo za povabljene goste. medtem ko je končno prišla do stopnišča, je brezglavo odtavala kamor jo je v tistem trenutku telo vodilo. v glavi se ji je sicer rahlo vrtelo, a to še ne pomeni, da je noge niso držale pokonci, ni bila še toliko nebogljena, da bi potrebovala pomoč od drugih. kmalu se je zavedla, da je prišla pravzaprav do roba kletnega stopnišča, ter nekoliko zbegano pogledala naokoli. v kotičku očesa je opazila fanta, ter se pomaknila bliže k njemu, da bi ga bolje videla, saj je senca zakrivala njegov obraz. ko je opazila, za koga gre, bi se najraje obrnila in stekla nazaj po stopnicah navzgor, ampak tu je bilo nekaj preko katerega raven ni mogla it - preko svojega ponosa. zato je ignorirala cmok v grlu, dvignila glavo visoko v zrak, ter se osebi še bolj približala. opazila je njegov neuspeli poizkus skritja steklenica, zato se je končno oglasila. "boljšega skrivališča za steklenico pijače verjetno ne bi mogel najti." ni se mogla znebiti svojega sarkazma niti v trenutku, ko bi najraje pobegnila stran. "pravzaprav pa se ponoči ne bi smel prosto sprehajati po akademiji." ampak kdo je bila ona, da bi mu lahko pridigala? vse skupaj je zazvenelo naravnost patetično. nekako je upala, da se je mike ne bo spomnil, morda je ne prepoznal, saj se je v enem letu izredno spremenila. spomini so se ji v glavi po hitrem postopku odvrteli in začela se je počutiti skrajno nelagodno. konec koncev je po enem letu zopet srečala fanta, katerega otrok je nekdaj rasel v njenem trebuhu.

mike

bilo je kot da bi jo en sam pogled nanj popolnoma streznil. ni čutila več opitosti, čeprav je bila prepričana, da ni daleč stran, ampak kljub temu je sedaj bila izjemno previdna, kot da bi bila na tisti misiji za prerezati žico prave barve, da bomba ne bi eksplodirala. ravno tako se je počutila, kot dodatek k temu pa je v trebuhu čutila slabost - zopet, ne zaradi alkohola ampak zgolj od njegove bližine. "dvomim, da bi jo spravil tja," je zavzdihnila in skorajda zavila z očmi. bil je več kot očitno precej nasekan in bila je ekstremno slaba ideja, da sta se našla dva opita človeka na kupu. preslišala je njegove naslednje besede, ni pa mogla mimo tega, da jo je preplavil strah v trenutku ko se ji je začel približevati. stopila je korak nazaj, a takoj obstala na mestu ko jo je poklical po imenu. "ne, mike. v enem letu se je marsikaj spremenilo in sedaj sem bolj podobna tebi, kot kadarkoli prej. vsaj kar se opitosti in zabav tiče." zgodilo se je tisto, kar se je od nekdaj bala - ponovno srečanje z njim in kaj bi vse skupaj prineslo. ni mu nameravala povedati za otroka, pravzaprav tega ni omenila nikomur razen staršema, ki pa sta novico slabo sprejela. kakorkoli, njena zgodba z mike-om je bila končana, prav tako kot ni bilo več otroka. "prosim te lepo, prizanesi mi s sarkazmom." zopet je zmajala z glavo in posmehljivo prhnila, čeprav jo je bolela sleherna beseda, ki jo je izgovoril. "pravzaprav pa ni tvoja stvar kje sem bila eno leto, kaj sem vse počela in kakšna sem sedaj." bil je prvi, ki ji je popolnoma zlomil srce in tega mu ni nameravala odpustiti. "nič se nisi spremenil. povej mi, še skačeš iz postelje v posteljo z dekleti, kot kakšen preklet zajec?" vedela je za vse njegove postelje avanture, ampak leto nazaj mu tega ni upala vržti v obraz. sedaj je bilo seveda popolnoma drugače.