For amazing William Thompson:

Bil je lep soncem obsijan dan in njegovi žarki so pronicali skozi veje ter osvetljevali čisto običajno jaso ter ji dajali pridih magičnega. Listje je rahlo šelestelo v vetru in vse je bilo skratka čisto normalno, kot vsak drugi sončen dan. Z eno izjemo. Po jasi je namreč neslišno stopal bel čudovit sibirski tiger. Ni spadal v to okolje in če bi zdajle kakšen učenec pomotoma ali načrtno zašel na jaso, bi verjetno zbežal ali pa se zelo ustrašil. Mislim, kaj vi ne bi bili prestrašeni ob dejstvu da daleč od njegovega naravnega okolja in napreži po jasi stopa sibirski tiger? No ja, o tem dejstvu bi se dalo kar dolgo in na široko razpravljati, če bi bil to prvi sibirski tiger. Pa ni bil. Bila je le nedolžna učenka, Amy Sentore, ki se je odločila za sprehod. Lenobno se je pretegnila in razprla svoj veliki gobec in pokazala vrsto velikih in ostrih belih čekanov. Imela je srečo. Danes na to jaso kot kaže ni imela načrta priti noben, saj je običajno čas za obiske te jase že zdavnaj minil, če se tako izrazimo. Vsak drug učenec bi bil ob tem strašno osamljen in v nenehnem oziranju, če bo morda le zaslišal šelestenje listov in se bo kdo, ki s eje pripravljen pogovarjati z njim prikazal izza dreves. Ampak ne Amy. Ona je uživala v samoti. Rada je bila sama s sabo in razmišljala. Ni marala družbe in hrupa. In ta jas aje bila ob tem času kot nalašč zanjo. Bel sibirski tiger se je ulegel na tla in s erazgledal po jasi. Obraščala so jo gosta drevesa in ptice so pele. Ko pa smo že pri tigru ni bil samo velik in zastrašujoč. Večina ljudi ki bi ga videla, bi bila verjento na smrt prestrašena ampak s ene bi mogli premakniti. Ne, dokler ne bi oči odlepili od belega bitja s sivo-črnimi progami pred sabo. Kar pa je bilo nemogoče, saj je tiger izražal izjemno eleganco in karizmo. Očaral je vsakogar, ki ga je videl. Če pa te je opazil, si bil še v hujši godlji. Kot sama Amy te je namreč lahko začaral s svojimi čudovitimi modrimi očmi. In če si bil plen, si bi lmrtev. Ampak da bi lovila, Amy ni počela velikokrat. Rajši s eje v obliki tigra sprehajala po gozdovih in ob rekah. Ni preveč marala surovega mesa.
Ko je svojo veliko glavo položila na tace in zaprla oči, so nenadoma njena ostra ušesa zaznala premikanje. Šlestenje listov. Skoraj neslišno a njej slišno. Hitro se je dvignila in spet prevzela svojo človeško podobo. Ni marala, da so jo videli v podobi njene živali. Le v nekaterih primerih. Svoje čudovite oranžne las eje stresla nazaj in kljub temu, da je bila napeta, je izražala karizmo in eleganco, ki je očarala vsakogar. Z neverjento milino se je obrnila in se zazrla v prišleka, ki je stopil izza dreves.

Amy je s svojimi modrimi očmi pozorno motrila fanta pred sabo. Po videzu je bil starejši od nje, kakšen tretji letnik. Da ne bo pomote, to je ni napolnilo s strahom, temveč je še naprej ocenjevala fanta na drugem koncu jase. Po njegovi hoji in gibih, pa obnašaju, je lahko sklepala: še en obvladovalec sence, še ena divja mačka. Ni sicer mogla ugotoviti katera ampak to je niti ni zanimalo. Ugotovila je dovolj, da si lahko ustvari oceno o človeku in to je bilo edino kar je potrebovala. Ob njegovi pripombi se je sprostila in zavila z očmi. Ni bila jezna, ni je zmotil, le ni mu zaupala. Kakor ni zaupala nikomur. Njen pogled je bil še vedno sumničav, a je vseeno odgovrila:
"Nisi me zmotil. Le nepričakovan obisk si."
Je bolj ali manj iskreno odgovorila. Njen glas je bil vedno mehak in žameten. Ne glede na to, če je bila jezna, žalostna ali razburjena, na kratko ne glede na to kaj je čutila, je bil njen glas enak. Žameten, mehak, kot tigrova šapa. In tako kot vse ostalo na njej je vzel sapo.
Še vedno je motrila fanta pred sabo in razmišljala, če je že slišala zanj. Po kratkem premisleku se je odločila, da ni ampak lahko je sklepala, da je eden izmed samovšečnežev, ki vedno dobijo kar hočejo. To je sijalo iz njegovih oči.
Zapihal je veter in Amyjini kodrasti lasje so zavalovali v zraku. Ni ji bil všeč njegov navihan ton. Izgledal je kot eden tistih osvajalcev, ki imajo radi ženske za eno noč. Nje še nikoli niso in je tudi ne bodo spravili v tako dejanje.
Ampak človeka ne smemo soditi prehitro. Za trneutek je odmaknila oči od njega in se sprehodila malce naprej. Zazrla se je v krošnjo in rekla:
"Še ena divja mačka, kaj?"
Njeni gibi so bili elegantni in sexy bi lahko tudi rekli. Pa ne namenoma. Taka je pač bila. Pogled je spet premaknila na fanta in čakala na odgovor. Bomo videli, kaj bo.

Še vedno je na jegovem obrazu vladal tisti nagajiv in samovšečen smehljaj. In Amy je šlo to na živce. Ni mu zaupala. Čutila je da s eza njim skriva še nekaj več. V njegovih očeh je videla prepričanost, da bo uspel v tem karkoli je pač že namreaval narediti. Le tega ni vedela kaj. Po eni strani je niti ni zanimalo, če smo iskreni. Nikoli s eni brigala za načrte drugih oseb, pa četudi je bil to njen sogovornik. Po drugi strani pa jo je skrbelo. Da namerava nekaj kar vključuje tudi njo. No, ampak za to je lahko prepričan, da mu ne bo uspelo. Zavzdihnila je in se vzravnala. Videla je tudi da mu nekaj na njej ni po godu in ni potrebovala nekih izjemnih moči, da bi ugotovila, da je to njena zaprtost. Njene ustnice so zatrzale v majhen smehljaj. To ni ugajalo veliko ljudem. In ni se nameravala spremeniti, vsaj dokler ne dobi zagotovila, da temu fantu lahko zaupa. In ni ga še dobila.
Na njegov komentar je le zavila z očmi. A se je še nekoliko sprostila. Potem je iz njegovih ust prišla pohvala na njeno žival in ležerno se je nasmehnila. S tem mu še zdaleč ni zaupala ampak ga je samo preiskušala.
"To pa je čisto tvoj problem. Boš moral pa večkrat v živlaski vrt. Drugače pa hvala."
Seveda ga je morala malce zbosti. Nikoli ni pričakovala, da ga bo prizadelo ali zmedlo ampak je vseeno rekla. Ni mogla iz svoje kože. Ni bila pa nevljudna. Če jo je kdo pohvalil se je zahvalila. Smehljaj ni odšel z njenih ustnic in z njim je še vedno motrila fanta. Potem pa je rekel nekaj čisto neumesnega in v smehu je zavila z očmi.
"Reciva, da se te to ne tiče, prav?"
Je zasikala, kot vedno. In zdeklo s eje da je to tudi pričakoval.

Seveda je vedel da bo. Zavila je z očmi in prisluhnila njegovemu nslednjemu stavku. Ni se več smejal. Še vedno s smehljajem je privzdignila obrvi in rekla:
"Kolikor vem so fantje kot ti nadarjeni za prepovedane izhode."
Ni mu ugajal njen ton. No, saj komu pa je? Sporočilo je razumela. Želel je da naj neha sikati. Še širše se je nasmehnila in mu hotela nekaj zabrusiti okoli tega, ko si je premislila. Mogoče pa bi nekaj časa lahko igrala njegovo igro. Bo vsaj prej izvedela, kaj namerava. Spet se je sproščeno nasmehnila in vs anapetos tje izginila iz nje. Videti je bilo kot da mu popolnoma zaupa.
Ob njegovem vzkliku se je le rahlo in kratko nasmejala. Kot kaže bo izbral drugo pot, d abi preplezal obzidje, ki jo je obdajalo in si pridobil njeno zaupanje. Na njegovo naslednje vprašanje je zaploskala.
"Bravo! 10 točk zate."
Je rekla skoraj sarkastično a ni bilo mišljeno nesramno. Nato je bila na vrsti ona:
"In ti, če smem vprašati? Predvidevam da si iz Täydella?"
Nato se ji je približal, kar ji sice rni iblo ravno po godu a se je smehljala in se ni umaknila, da ne bi slučajno mislil, da se ga boji.
Ko je izrazil svojo navdušeno ugotovitev bi običajno nekaj zasikala nazaj a se je le še širše nasmehnila. Še vedno je igrala po njegovih pravilih.
Nato ji je spet podal kompliment in rahlo je zardela. Tokrat ni igrala in samo sebe je v glavi preklinjala, zaradi svoje neumnosti. Sklonila je pogled in se rahlo nasmehnila. Že je hotela nekaj reči, ko ji je segelv besedo in se predstavil.
"Amy Sentore, kateri element obvladujem pa verjento že sam veš. "
Je rekla in mu segla v roko. To bi naredila četudi bi ibla še taki sovražno nastrojena. Bila je lepo vzgojena.
"Torej, hvala William."
S eje še zahvalila za kompliment.

Two word's guys hate: "don't" and "stop". Unless, you put them together![/size]

"Saj smo. Ampak ne hodimo radi ven sami. Samo v družbi lepotic. Zato bi me pa veselilo če bi šla z mano." je pojasnil ter se nasmehnil. Zdaj se je k njej premaknil za nekaj decimetrov, da sta stala le pol metra narazen."10 Točk? Si mar ne zaslužim kar zmage? Torej.. Kaj dobim za nagrado? Reci mi, da je nekaj lepega. Sočnega. In ni sadje. Dobim torej tebe?" Je v smehu vprašal. Redko kdaj je nehal govoriti, sploh če je imel tem dovolj veliko. In ko je bil ob njej.. No ja, ni mu jih zmanjkalo. Iz vsake besede je poskušal potegniti nekaj, saj se je videlo da se ona ne trudi preveč."Mogoče sem, mogoče nisem. Zakaj? Bi rada prišla k meni?" je hitro vprašal, ter poskušal ugtoviti če ji ej všeč ali ne. Če ne bo pokazala nobenega znaka, se bo enostavno nehal truditi. Zakaj bi rinil v nekoga, kateri ga sovraži. Pa četudi je Will vedno rinel z glavo skozi zid. Ampak očitno mu en bo treba, saj je videl kratko rdečico na njenih licih in pogled usmerjen v tla. Terna!"Opa!" je spet vzkliknil ter jo z roko prijel za lice, ter ga dvignil toliko da ga je pogledala."Sem videl.." ni dokončal saj je vedela kaj misli. Sam se je zapeljivo nasmehnil, a ni pretiraval kot pri navijačicah."Amy.. Lepo ime." je tiho dejal ter se ji približal še za rokah."Vem katerega. In všeč mi je." je pa še tišje dodal. Ničesar ni še storil, sploh ker ga je zanimal odziv od nje, na njegovo bližino."Malenkost. Z veseljem in upravičeno, ti bom dal še kakšnega." Z roko jo je malo pobožal po licu in se nasmehnil. Ne samozavestno, arogantno, navihano ali nagajivo kot ponavadi, pač pa lepo. Zadržano in z iskrico v očeh. Tisto, ki ni ugasnila vse od njegovega rojstva.

Še vedno z nasmehom je prisluhnila njegovemu odgovoru in se namuznila. Rekla ni nič in le tiho je opazovala, ko se ji je približal. Vse bolj ji je postajalo jasno kaj Will namerava. Sam je nadaljeval in spe tmu je z zanimanjem prisluhnila. Seveda, hotel je njo. Kot vsak drug. Za eno noč. Ni se nameravala pustiti, vse skupaj pa jo je preveč zabavalo, da bi mi razkrila, ga udarila in odvihrala stran, kakor je počela ponavadi. Sploh pa je Will znal vrteti besede kot nihče drug. Vsi drugi moški so s eob njeni bližini zmedli in blebetali nasmemisle. Tale pa je imel za sabo verjento že veliko deklet in čeprav se mu je v očeh videlo, da mu je všeč, je še vendo storil kar je treba, da se približa dekletu. Tudi prav. Pa igrajmo naprej. Navihano se je nasmehnila:
"Torej bi rad mene?"
Je vprašala s svojim mehkim glasom. Ni izražal jeze ali čes apdobonega, le odkrito zanimanje. Nato je bil za odgovor na vrsti on in njen navihani nasmeh se je še povečal, lahko bi rekli, da je izgledal skoraj poredno. Približala se mu je toliko, da so je čutila njegovo sapo, na svojem obrazu in zašepetala:
"Mogoče."
Z ustnicami se je čisto na rahlo in hitro dotaknila njegovih, nato pa se spet odmaknila na večjo razdaljo ter mu poklonila še en nasmeh.
In potem je morala zardeti! Joj, kako s eje sovražila v tistem trenutku. Tako je v jezi sama nase preslišala Willow vzklik in se ga spet zavedala šele, ko jo je prijel za lice in ji spet poklonil kompliment. Lepo se je nasmehnila.
"Torej še enkrat hvala Will, če dovoliš da te tako kličem."
je rekla in mu gledala naravnost v oči. Spet ji je zašepetal in nasmehnila se je:
"Vesela sem, da ti je."
Will je bil res moški s katerim bi se bilo vredno spustiti v kakšno avanturo ampak Amy se še ni nameravala predati. Njegova bližina ji je kljub temu, da je v glaavi kričala nase ugajala. Kateri pa ne bi? Ko je spet spregovoril mu je samo namenila še enega od njenih sanjskih nasmehov in ga pogledala v oči. Modre, take kot njene, le malce temnejše.
Pramen las ji je padel na obraz a se ni manila zanj. Tisti trenutek sta bila samo Will in ona.

Amy se je le navihano nasmehnila. Seveda je mislil da se bo kar takoj vdala, kot vsaka druga. Če je ne bi življenje naredil otako močno kot je bila, bi zdajle verjetno že bila na poti z njim v njegovo sobo ali pa bi ibla celo že tam. Ampak ne. Ne še, čeprav ji je Will ugajal. Toda preprosto se bo moral še malce bolj ptruditi. Pogledala ga je v oči in videla poželenje. Videti je bilo ,da bi jo kar požrl, če bi jo lahko. In četudi se je trudil ostati miren, je opazila kako je dihal hitreje kot prej. Ampak ni še nameravala izdati, temveč ga še malo spodbuditi. Namuznila se je.
"Mogoče pa še nisi srečal dekleta, pri katerem mogoče pomeni, zgolj mogoče."
Je dejala z igrivim glasom in se nasmehnila. Vedela je da se mu po glavi podijo umazane misli in v normalnih okoliščinah bi mu takoj prisolila kakšno zaušnico, da je ne bi nikoli pozabil. Ampak zdaj je bilo drugače. Izzivala je in ker je bil Will strašno privlačen je bil oto tudi še bolj zabavno. Odločen je bil, da jo dobi, pa če bo za to moral preko trupel. Odločen je pa bil ni kaj . In vztrajen tudi. Glede na to kako je na začetku sikala bi kakšnega drugega fanta že takoj odgnalo stran saj se mu ne bi dalo ukvarjati z njo. Pa pustimo zdaj to.
Seveda se je hotela prepričati, da si ga ne želi ampak to je že zdavnaj opustila. Ni imelo smisla oporekati naravi. Pokimala je in se nasmehnila:
"Prav."
Potem se ji je spet približal in njuni telesi sta bili čisto skupaj. Čutila je njegovo dihanje in mu poklonila enega tistih svojih najlepših nasmehov. Ko ji je odstranil pramen las, je svojo roko položila na njegove prsi in z njo zdrsela do malce nad pasom. Nato se je, ker je bila precej manjša od njega dvignila na prste ter ga strastno poljubila. Ravno toliko, da ji je namenil navdušen pogled, nato pa mu zašepetala:
"Nekatero sadje raste visoko na drevesih gospodič Thompson. In malce više boste morali plezati, da ga boste dosegli."
S tem mu je dala jasno vedeti, da bo moral še vztrajati. Odmaknila se je in se napotila prti gozdu. Zanimalo jo je, če bo še naprej vztrajal in ji sledil. Če pa ne bo, pa nič hudega. Saj bo on izgubil velik sočen sadež, kot je prej omenil.

Nenadoma je na svoji roki začutila njegovo, ko jo je prijel in jo z odločnim a nežnim gibom zavrtel nazaj k sebi. Presenečeno se je zazrla v njegov brezhibni privlačni obraz a se ni preveč menila za to. Kot kaže je treniral ples. Tudi ona ga je. Včasih. Poleg slikanja je namreč ljubila še to, ples. Še posebno latinsko ameriške, kot je bil tango. Rada jih je imela, ker so bili tako polni strasti. S tem sta lahko soplesalca spoznavala drug drugega in ne samo na splošno, z besedami. Temveč tudi z dotiki. Hitro je zatrla presenečen obraz in privzdignila obrv.
"Torej znaš plesati."
Je rekla in razkrila očitno dejstvo. Naredila je še en korak in gladko ji je sledil. Nasmehnila se je.
"Ni slabo."
Spet še en korak. Babica je vztrajala pri tem, da jo naučijo plesati in tako je znala veliko plesov. Od navadnega valčka pa tudi hip-hopa. Ampak ta ji ni bil preveč všeč. Bil je preveč divji.
Ko sta tako odplesala še nekaj korakov, je spet začela z nagajivim nasmehom.
"Ampak kaj lahko sadežu ponudiš, da se ti bo pustil pojesti?"
Zavrtel jo je in spet se je nasmehnila. Nato je nadaljevala:
"Ker sadež mora dobiti zagotovilo, da bo užival medtem, ko ga bodo jedli."
Je povedala in mu navihano pomežiknila. Res jo je zanimalo, če jo bo uspel prepričati, naj odide z njim. Ni se namreč še nameravala vdati. On pa tudi ni izgledal kot človek, ki bi hitro odneha. Bomo še videli.

Skomignila je.
"No od moškega kot si ti res ni bilo preveč pričakovati, da bo znal plesati. Sploh pa tango."
Se je še nasmehnila in sledila njegovim korakom. Čeprav jo je dejstvo jezilo, jo je Will presenetil. Ampak kdo pa bi lahko predvidel, da se tak moški, ki kadi, pije in se najraje na svetu zabava v postelji pričakoval, da bo znal plesati tango. No bil je res poln presenečenj in nadarjen. Kot kaže je pričakoval, da bo tudi ona znala plesati. No precej se ji je poznalo na postavi, to je že res.
Čeprav ga ni poznala docela in mu še zdaleč ni zaupala, jo je premagovala želja, da bi se mu prepustila. On pa je tudi hrepenel po tem. In Amy je bila zaradi tega jezna sama nase, kot še nikoli prej. Kako lahko sploh pomisli na to? Da bi se mu prepustila?! Da bi mu pustila, da s eje dotakne?! Moški, ki mu še zdaleč ni zaupala in za katerega je vedela, da jo bo imel le za eno noč. In čeprav se je tudi sama rada spustila v kakšne manjše nočne zabavice za eno noč, ni prenesla misli na to. Kako bi se počutila, ko bi se zjutraj zbudila? Izrabljeno? Neumno? Neumno, da mu je to pustila. In zakaj bi mu pustila, da jo dobi, če se potem ne bo več menil zanjo?! Ampak vse te misli je pregnal pogled na njegov obraz. In čeprav sta bila oba z delčkom sebe še vedno pri plesu in sta se premikala po jasi gor in dol je tudi on kot kaže o nečemu premišljeval. In njegov obraz je izdal o čem. Ni namreč spregledala kako se je ugriznil v ustnico. Zasmejala se je:
"Oh daj no. Pa ne rčei mi da nisi razumel. Kako lahko prepričaš mene? Kako me boš prepričal da se ti prepustim?"
Je pojasnila še vendo z nasmehom na ustnicah. Kljub temi se nista ustavila in on je raje odgovoril na drugo vprašanje:
"Mogoče sem, mogoče nisem. Kdo pa pravi, da bi morala biti kot vsa druga dekleta in uživati v tem ko mi obdeluješ usta?"
Je vprašala. Seveda je uživala v poljubih, ki ji jih je delil in to se je videlo v njenih očeh. Kljub temu, da bi si takrat najraje populila vse lase, je hrepenela po še. Da bi se je dotikal, da...o moj bog Amy! Takrat bi ga skorajj spustila in prekinila ples, ki sta ga kljub vsemu še vedno plesala, ter začela kričati ter skakati po travi. Kako je lahko to dopustila?! Ampak nasmešek še vedno ni izginil z njenega obraza. Bila je pač dobra igralka.

Z nasmehom je skomignila:
"Sam si dal primerjavo s sadeži."
Nato se je nenadoma spet prešel na drugo temo. Tisto najbolj občutljivo in izrazil dejstvo, ki ga je Amy hotela zanikati. Ki ga ni hotela poznati. Pa je vseeno imel prav. Videl je. Videl kako hrepeni po njem. Poskusila se je upirati, pa ni šlo. Ni mogla premakniti sten med katere je bila ujeta. In vse so izražale jasno dejstvo.
Želela ga je. Kakorkoli si obrnil se mu ni mogla upreti.
Nato se je nenadoma znašla nagnjena pod njim, mu prepruščena na milos tin nemilost. Vsaj dokler se jo je mislil dotikati. Najprej je z roko nežno zdrsel po sredini telesa, da se ji je naježila koža, ko pa je isto naredil z ustnicami, je zadrhtela. Prebil se je skozi obzdije in nič ni mogla narediti, da bi a odgnala ven. Potem se je spet znašla v stoječem položaju, tokrat naslonjena nanj s čelom, strmeč v njegove lepe oči. Najraje bi ga potegnila k sebi in ga poljubila a je hotela porabiti še tisti delček sebe, ki se je upiral. Nato se je začel odmikati. Postavil jo je pred dejstvo. In kot je tudi sam rekel nekaj časa nazaj, ni bilo druge možnosti. Ni bilo druge, kot da se mu prepusti. Čeprav je vedela da je ne bi tako hitro izpustil, četudi ba ga zavrnila. Njene misli so kot dirkalni avtomobili divjali sme ter tja in se zaletava eden v drugega. Ideja s eje bojevala z idejo in na koncu jo je odločno prekinila. Čutila je da ni druge možnosti. Pa kaj. Saj si že dolgo ni privoščila zabave v postelji. In imel je prav:
včasih je dobro prekrišiti pravila. Še vedno se je odmikal in čakal na odgovor. Ugriznila s eje v ustnico. Se je res odločila prav? Seveda se je! Ne more se vče razdvojevati, kot da v njej biva še neka druga oseba. Ona je ena sama. In nato je končno izustila:
"Prav. Naj bo."
In se vanj zazrla s svojimi modrimi očmi.

V smehu je zavila z očmi in rekla:
"Nekako si me stisnil v kot ja. Ampak ne na način kot si ga predstalvjaš ti."
Je še dodala, nato pa se zazrla v njegove razprte roke. Oh bog. Zdaj bo ven povlekel še svojo romantično dušico. Tip je bil res, kot da bi v njem bivalo kakih 5 različnih oseb. Že si mislil, da si ga dodobra spoznal, pa je takoj razkril nekaj novega.
Toda želja je bila neustavljiva ampak je še naprej stala na mestu.
"Res moram?"
Je zavzdihnila, nato pa se nasmehnila. Tudi prav. Zakaj pa ne? Mogoče bo pa še bolj zabavno. In tudi njemu se je v očeh videlo poželenje. Bil je kot da bo vsak čas eksplodiral. Res je moral dobiti svojo dozo 'pomirjevala' na dan, saj je zdajle izgledalo ,da se mu bo kar zmešalo, če ne pohiti. Zato je potihem zavzdihnila in stekla proti njemu. Lahno jo je vzdignil v naročje. Moral je imeti veliko moči. Mislim, saj ni bila ravno težka ampak najlažja pa tudi ni ibla. Nekaj trenutkov sta si zrla v oči, nato pa je Amy spregovorila:
"Precej, zahteven si veš. Res hočeš narediti vse tako popolno?"
Oprijela se ga je okoli vratu in se čakala, na odgovor, medtem ko se je on začel pomikati proti gozdu. KMalu ju je zajel hlad dreves in sonce je le še malc epronicalo ksozi goste krošnje. Amy se je v Willovem naročju pozibavala v ritmu njegovega koraka in zrla malo vanj, malo pa se ozirala naokoli. Bil je že skoraj čas večerje in upala je, da ju ne bodo vsi spremljali s pogledom na poti v Willovo sobo ali kamorkoli sta že pač šla. Saj je nameravala sexati z njim ampak vseeno ni hotela, da bi za to vedela cela šola. Bila je namreč med najbolj zaželjenimi ženskami na akademiji in ni hotela, da bi jo obletaval trop devičnikov, ki še nikoli v življenju niso počeli česa takega. Bila je namreč zelo izbirčna pri tem. Ni se dala dol kar z vsakim, ki je prišel mimo in zato se tudi ni več tako pogosto udeleževala zabav. Spomnila se je namreč dni, ko se je jutro po zabavi zbudila z velikim mačkom, zdraven nje pa je ležal fant, ki ga sploh ni poznala. In poleg tega jih je veliko mislilo, da je zdaj njihova last in lahko z njo opravijo potrebo kadar hočejo. Zavila je z očmi, nato pa se spet posvetila okolici. Še vedno sta hodila po gozdu, toda svetloba je postajala močnejša, ka rje pomenilo, da sta blizu izhodu.

Amy je lahkotno pristala na tleh ko jo je spustil. OPazila je da sta spet čisto skupaj ampak to je niti ni motilo. Saj bosta kmalu še veliko bolj skupaj. Stresla je lase nazaj in pokimala na Willov predlog.
"Super ideja. Sklepam da si to že počel?"
Bil je nekam bolj prepričan v uspeh tega dejanja, kot pa nekdo, k ibi to počel prvič. Opazila je da pospešeno in globoko diha, čepra vje na njegovem obrazu igral majcen nasmešek in ni izdajal ničesar. Seveda je vedela, da to ni zaradi tega ker bi ibla ona pretežka. Bil je res pohoten. Ona niti pol tako kot on in to ji je zvabilo nasmešek na obraz. Res je moral pogosto opravljati 'dolžnost', saj ga je zdaj kar razganjalo. In Amy, ki je bila razpoložena za igro, je hotela zavlačevati in ga tako še bolj vzburiti ter narediti neučakanega. Če je bil oto sploh še bolj mogoče. In v očeh mu je pisalo, da si jo želi, tako močno, da bi jo lahko položil kar tukaj, če ne bi bila v gozdu. Ja bila je ena najlepših in najprivlačnejših žensk. Pa pustimo zdaj to. Zapeljivo se mu je nasmehnila in naredila še tisti majcen korak, ki ju je ločil od tega, da sta bila čisto skupaj. Spet je stopila na prste i nga strastno poljubila. Ni bila namreč samo igra, kajti tudi ona si ga je želela. Zelo. In preprosto je spet morala čutiti njegove ustnice na svojih. Po nekaj dolgih trenutkih sta s ekončno izpustila in zdaj je Will že skoraj hropel. Zadovoljno se je nasmehnila in nedolžno vprašala:
"Torej. Kako bova to uresničila?"

Amy je z rahlim nasmehom pokimala. Bilo ji je všeč, da ji je povedal po rensici in ni poskusil naplesti zgodbe. Ni namreč marala tipov, ki so govorili o nečem, česar sploh niso naredili. Res ji je šlo na živce, ko so ji govorili kako so igrlai nogomet z zlomljeno nogo. In čeprav so se ostala dekleta kar topila ob tem, je ona le zavijala z očmi, Kdo potrebuje laži? Tudi sama je bila iskrena. Večinoma. Razen, če je bila pri volji za svojo igro. In čeprav je vedela, da jo je rakrinkal se ni mogel upreti njenemu poljubu in zato ji ga je vrnil. V dvojni meri seveda. Will se je kljub temu, da se je že predala še vedno opravljal vse lepo in prav. In bolje je bilo zanj, da je tako. Še vendo si namreč lahko premisli.
Neznansko ji je godilo, ko je začutila njegovo roko, v svojih hlačah in tudi tiho zastokala. Čeprav pa ni imela namena biti preglasna, jo je on še bolj utišal z jezikom. Nato ji je zapel hlače in pomežiknila mu je nazaj, ter zašepetala:
"Pa ne za dolgo."
Nato ji je jakno ovil okoli noge in jo spet privzdignil v naročje. Nato sta se po uhojeni potki, mimo parkov in dreves sprehodila proti akademiji. Ko sta vstopila, ju je nek zateženi profesor takoj napadel saj je predvideval kaj nameravata. Toda Will se je gladko zlagal, Amy pa je dodala še kisel nasmeh in domevno od bolečine spačen obraz. Profesor je najprej sicer hotel, da obiščeta ambulanto, vendar sta bila oba dobra igralca in ga prepričala, da je dovolj, če Amy smao malce počiva. Učenci so opazili 'prevezo' na Amyjini nogi in se niso preveč menili zanju. Le nekaj fantov je namenilou užaljen in ljubosumen pogled Willu. Vsak mu je namreč zavidal, da je ranvo on nosil Amy. Drugače pa sploh ni bilo težav. In kmalu sta stopila v prijetno zavetje sobe.