Evelyn nikoli ni preveč oboževala jutranjih ur (razen če je prebedela noč in potem zjutraj opazovala sončni vzhod, ampak to se ni dogajalo tako pogosto). V neko normalno stanje so jo spravile šele ogromne količine kave in čaja, ki tokrat še nista prišla v njen sistem. Njeni lasje so bili rahlo razmršeni, kar je bilo precej nekarakteristično zanjo, nase pa je nahitro navlekla pajkice in neko raztegnjeno majico brez rokavov z luknjami po celem hrbtu. Upam, da to ni preveč ... nespodobno za to šolo. Rahlo je zavila z očmi in se pognala proti jedilnici, kjer se je napol vrgla za prvo prosto mizo. Iz sredine mize, kjer sta bila hrana in pijača je pograbila kavo in prvo skodelico praktično zlila vase. Po parih trenutkih, ko je začutila delovanje kofeina, je olajšano izdihnila in malce bolj umirjeno izbrskala primerno vrečko čaja. Ravno ko je razmišljala, če bi kaj dejansko pojedla, je ob sebi zaslišala glas, še preden pa bi se lahko normalno odzvala, pa je neko dekle že sedelo ob njej in se predstavilo. Ta pa je... živahna ob tej nečloveški uri. "Um. Evelyn." je nekako spravila iz sebe in naredila majhen požirek še absolutno prevročega čaja. "Ja, sem ja," je pokimala in si dekle malce bolje ogledala. Z roko je malce nervozno šla skozi svoje lase in se rahlo zdrznila, ko se je eden od njenih prstanov boleče zataknil vanje. Te prvi stiki z ljudmi ji nikoli niso preveč šli. Kaj naj človek sploh reče? "In. Ti si že dolgo tu?" je nakoncu le vprašala. Saj je rdečelaska že nakazala, da je med novejšimi, a bolje kot nič je že bilo.

"Ah, niti slučajno" se je zasmejala. Evelyn je izgledala zaspano in izmučeno. Tudi Arielle bi šla najraje še malo.spat a je izmučenost z nasmeškom in dosti ličili skoraj povsem skrila. "Kateri element obvladuješ?" je vprašala ko je okoli nje začutila svetlo magijo. Hvala bogu, je pomislila. S tistimi s temno ji je bilo neprijetno. "Kaj ni smešno, kako se reče 'obvladovati' elemente ko jih približno obvladamo šele po prvem letu šolanja" je govorila naprej in nabodla še zadnjo jagodo. Zaželela si je kave. Po nekaj sekundah je v eni izmed šalčk že mešala mleko in dve žlički kave. Ni ji šlo v glavo kako lahko večina ljudi pije kavo z vodo. Ta je bila Arielle naravnost ogabna.

"No, verjetno si že dlje kot jaz,"se je rahlo nasmehnila Evelyn. Dokončala je skodelico čaja in se nekako že počutila malce bolj normalno. Malce. "Nisem ravno jutranji človek," je razložila njeno precej mrtvo razpoloženje. Saj običajno ni bila nič bolj živahna, ampak je vseeno lažje delovala. Natočila je še eno skodelico precej močne kave, z le malo mleka in naredila kratek požirek. V tej lahko vsaj uživam. "Um. Zrak," je nekako spravila iz sebe. "Ti?" je vprašala mlajšo sogovornico. "Če jih sploh kdaj obvladamo," je zamrmrala. Njena izvenšolska izobrazba z elementi se je začela že par let pred akademijo, a njen nadzor ni bil nič boljši. Prej slabši. "Si že bila na kaj predavanjih o drugih elementih?" se je radovedno pozanimala. Sama je videla le oznanilo o predavanju smrti, ki se ga je potiho izjemno veselila, a ni vedela kako dejansko izgledajo. Upala je, da jim ne bodo le razlagali o teh elementih, ampak da bo tudi kaj dejanske prakse.