Veronika se je sprehajala dol in gor po avli pred veliko dvorano. Bila je zamišljena in malce nepozorna. S kotičkom očesa je opazovala študente, k iso se tu zbirali v večjih gručah, in študente, ki so odhajali. Ker je bilo večerje že konec in se jih je večina pripravljala za spanje v svojih sobah, je bila avla dokaj prazna, le še nekaj malih gruč dijakov si lahko opazil. Ker je opazovala samo tiste okoli sebe in za njo, Veronika ni opazila neke svetlolase punce, ki je hodila proti njej-očitno je bila tudi ona malce nepazljiva-in tako sta se zaleteli. "Hej, pazi kje hodiš!" Je Roni osorno rekla, ko se je pobrala s tal, kamor sta padli obe, ona in svetlolaso dekle. Ker pa ni bila zlobna, je svetlolaski pomagala vstati, a se je še vedno neopazno gladila po desni rami, kjer jo je anjbolj zabolelo. "Veš, malce pazljivosti bi bilo na mestu," je Veroniak že začela pridigati, a jo je neznanka prekinila.

''Veš kaj, mislim da to ne velja samo zame,'' je rekla malo osorno.Ni marala če so jo ljudje kriviliza nekaj kar so bili tudi sami po malem krivi.Ko je vstala si je poravnala oblačila, ki so bila malo zmečkana.Nato se je spet prepognila da je pobrala svoje strani. Nato je svojimi stvarmi spet vstala, ter se rahlo nsmehnila neznanki. to je naredila že skoraj podzavestno.

"Če že meniš tako," je odvrnila Veronika, ki ji ni bilo do prepira, vsaj ne ta trenutek. "Moje ime je Veronika Oilean, mogoče si že slišala zame," se je predstavila ter svetlolasi neznanki ponudila roko. "Naša rodbina je ena izmed najbolj znanih," je še dodala, pa ne zato, ker bi se hvalila, vendar zato, ker se ji je zdelo, onovno in ponovno, da te ljudje bolj spoštujejo, če jim poveš, da si plemiške rodbine.

Hillary je najprej zavzdhinla nato pa se je nasmehniil.''Hillary O'Connor,'' je rekla ter Veroniki segla v roko.''In ja malo pa sem slišala o tebi,'' je rekla ter se nasmehnila.'' Ja vem doma so veliko govorilo o vas,'' je rekla ter se nasmehnila. Starši so se včasih pohvalili da so spoznali eno od Oileanovih. Vendar nikoli niso omenili da imajo hčerko. Skomignila je z rameni ter se ponovno nasmehnila.

Veronika se je prijazno nasmehnila. "Ja, mogoče si slišala kaj o naši rodbini, o meni pa zagotovo ne. Mama me je zavrgla, ko sem imela sedem let, in uničila skorajda vse dokumente, ki so pričali, da sem njena hčerka, edini dokumenti, ki pa jih je moja teta uspela rešiti, pa na srečo govorijo meni v prid," je rekla ter se rahlo ugriznila v ustnico, ko je spoznala, koliko o sebi je povedala že s samo nekaj stavki. Da bi pregnala ta občutek, se je široko nasmehnila. "Kateri je tvoj element?" Je vprašala prijazno, a se ji je že kar malo dozdevalo, da je njen element zrak ali voda, zaardi Hillarynega karakterja.

Hillary jo je najprej začudeno pogledala nato pa kmalu spet prišla k sebi.''Tvoja lasta mati te je zavrgla?'' je vprašala s kančkom presenečenaj v glasu.Kakšna mati pa bi zavrgla svojega otroka je pomislila. Vendar ni mogla dolgo razmišljati o tem ker jo je Veronika vprašala nekaj drugega.'' Zrak,'' je rekla ter se nasmehnila. Da bi to dokazala je malo naredila da ji je zapihalo v obraz. Zasmejala se je.''Ti?''

"Da. Na srečo je bila pri meni vedno moja teta. Mama je pravila, da sem se preveč vrgla po svojem neznanem očetu, moj karakter ji ni bil všeč namreč, čeprav sem bila zanjo po videzu očitno zadovoljiva," se je zasmejala. "Tudi moja mama je obvladovala zrak," je neprizadeto pripomnila, ko ji je malce razpihalo lase z obraza. "Ogenj," je odgovorila. "Moj element je ogenj,"

''A resno?'' jo je še vedno malo presenečeno vprašala Hillary.'' Tvoja mama je malo,pa brez zamere, malo se ji koleški ne vrtijo prav,'' je rekla ter se nasmehnila.Hillary se je samo nasmehnila , ko je Veronika rekla da je tudi njena mama obvladovala zrak. Ni vedela kaj bi nato rekla.'' Great,dober element, moja sestrična obvlada ta element'' je rekla ter se nasmehnila.

"Vem, a naj te popravim. Se ji niso vrteli pravilno. Tudi njeni mami ne, saj je prav tako kot mene zavrgla mojo teto, ki me je potem vzela k sebi," nasmehnila se je. "Moja mama je umrla, ko sem bila stara devet let, v prometni nesreči. Nisem je preveč pogrešala," je dodala. "Vem, dober je, a kmalu postane vroče, verjemi. Če bi bile same v majhnem prostoru, bi se čez nekaj sekund obe potili kot nori, celo jaz. Ogenj je muhast element," se je nasmehnila.

''Wow, vi Oileanvi imate pa zanmivo zgodovino, vendar ne ravno v dobrem smislu, če me razumeš kaj želim povedati,'' je rekla ter se nasmehnila. Ko je omenila da je njena mam umrla v prometni nesreči in da je ne pogreša kaj preveč Najprej je bila malo presenečena, nato pa je ugotovila, da jo vsaj malo razume zakaj je ne pogreša. Sama je imela rada svojo družino.Hillary se je samo nasmehnila.'' Verjamem, zato pa nisem nikoli z sestrično dolgo v enem prostoru, ker če ne bi se mi zmešalo,'' je rekla ter se nasmehnila.''Ampak še vseeno lahko to vročino omilim z vetrom,'' je rekla ter improvizirala. Veter ji je začel pihati skozi njene lase. Kmalu je nehala ter smeje pogledala Veroniko.

Roni se je široko nasmehnila ob pripombi o zgodovini njene rodbine. "Ja, res imamo zanimivo zgodovino. Zanimivi so predvsem znaki, ki jih imamo kot člani rodbine Oilean že od rojstva. Na hrbtni strani desne rame imamo namreč rdeče sonce, ki se ga ne da izbrisati," je dejala in prikimala ob Hillarynem naslednjem 'komplimentu'. Ko ji je začel veter pihati čez lase, se je svetlolasa pripadnica rodu Oilean zasmejala. No, zrak je zares dober element, v dobrih rokah je pravo nasprotje temu, za čemer ga je uporabljala moja mama, je pomislila in se spomnila, kako je na enem od družinskih srečanj na Irskem, ko je bila stara osem let in je že stanovala pri teti, njena mama preprosto odpihnila njenega pol strica, ki je nekaj govoril o tem, da mame ne bi smele zavračati svojih otrok, saj se ji je zdela ta tema 'dolgočasna'. Na srečo strica ni preveč poškodovala, samo roko si je zvil, namreč.

''Uau, interesting,'' je rekla Hillary ter se zasmejala. Nehala si je pihati skozi lase ter roke spustila ob boke. Nsmehnila se je.'' In povej, ne vem, npr. kako si?' je rekla Hillary ter se zasmejala. V žepu ji je zabrnel telefon. Dobila je sms, ter se samo nasmehnila. Telefon je pospravila nazaj v žep, ter smeja pogledala Veroniko.

"Dobro. Ti?" Je odgovorila Veronika in se široko nasmehnila. Hillary je bila zelo prijazna z njo in Veroniki je bilo to všeč, saj nikoli ni imela veliko prijateljev.

''Oh jaz sem noro dobr super fajn,'' je veselo odgovorila Hillary ter se široko nasmehnila. Zares je bila dobre volje, in noben ji tega ni mogel uničiti.Ozrla se je po hodniku ter pozdravila prijateljico ki je šla ravni mimo. Z njo je spregovorila par besed, nato pa sta se poslovili in Hillary se je obrnila nazaj k Veroniki.''Moja prijateljica,'' je pojasnila Hillary.

Ko se ji je nasmehnila, se ji je Veronika nasmehnila nazaj. Tudi ona je bila dobre volje. "Prideš danes na spoznavni ples?" Je vprašala ter se namuznila, ko je pomislila na Jadena. No, vsaj spremljevalca imam, je še dodala ter se široko nasmehnila obvladovalki zraka. "Jaz že imam spremljevalca. Kaj pa ti?" Zazrla se je v Hillary, pričakujoč njen odgovor.

Hillary se je nasmehnila, nato ko pa je spet omenila ples se je njen nasmešek malo zmajšal. Ni namreč še imela spremljevalca.''Mogoče ne vem še,'' je rekla Hillary ter se kislo nasmehnila.'' Blagor tebi, jaz ga še nimam,'' je rekla ter zavzdihnila.

Roni se je je nasmehnila, nato pa pogledala na svojo ročno uro. Vstala je. "Oprosti, ampak moram iti. Se še kaj vidiva," je dejala ter pomahala Hillary, nato pa odkorakala stran.