~ emmanuel! ~ se opravičujem, ampak se mi tko ne da trudit z kodami danes..
Glasba mu je napolnila telo in mišice so se mu sproščale ena za drugo. Kot bi mu voda stekla po žilah in odvezovala vozle ki so mu jih naprtili živci. Za te pa ni vedel od kje so se vzeli. Nič posebnega se ni dogajalo. Med počitnicami ni delal drugega kot izpopolnjeval element in hodil po zabavah nepovabljen. Vdrl je celo na tri poroke. In pogreb. Ampak razen tega ni bil napet. Mogoče podzavestno, do decembra bo lahko sanjal o neomejenem pohajkovanju. Po drugi strani, pa je akademija nudila razkošje, ki se ga ni mogel posluževati doma. Ni imel bazena in velike terase z ležalniki, na katerih je ravno spal in pil brezalkoholne koktajle, ki jim je namešal alkohol. In ker se veliko učencev še ni vrnilo iz počitnic, je imel dodatek miru in tišine. Ali pa tudi ne. Postava je sedla v naslonjač poleg njegovega in iz ušes si je snel slušalke, ter sončna očala potisnil na vrh glave. "Emmanuel!" Polovični nasmešek mu je šinil na lica in dvignil je dlan za pozdrav. "Si me pogrešal?" je vprašal v šali ter se spet udobno zleknil. "Ni ti potrebno odgovoriti, vem da si me. Boš pil?"
Hladna voda je bila kot balzam za njegovo dušo. Vedel je, da je njegov sošolec prišel, prej ga je videl na terasi, vendar se še nista pogovarjala. In s pogovorom je bil pripravljen odlašati dokler pač bo šlo. Ni mu bilo jasno, zakaj je tako vrtal v njega, saj ni bil nič posebnega, prekleto. Voda mu je udarjala ob rame, sam pa se je z glavo naslonil na ploščice. Telefon mu je brnel, ko je prejel klic, vendar ga je ignoriral. Tako ali tako ni nič pomembnega. Iz kopalnice ga ni bilo dobre pol ure in jasno mu je postalo, da bo moral slej kot prej zapustiti varno zavetje sobe in oditi na teraso. Konec koncev je Mike prišel tja zaradi njega. Sranje. Vzel je knjigo in se počasi, kolikor se je pač dalo, odpravil na teraso. Na ležalnik poleg njega je zdrsel koliko tiho se je pač dalo in za dve sekundi celo upal, da ga ne bo opazil. S kotičkom očesa je opazil dvignjeno roko in za trenutek se je zmedel. Potem pa vendarle udaril ob njo in se nekoliko nasmehnil. "Kakšno neumno vprašanje. Tako ali tako si si sam odgovoril nanj." Ošinil je pijačo in se z zanimanjem zazrl v tisto znano. "Je to cuba libre? Seveda bom pil." Knjigo je vrgel pod ležalnik in glasno zazehal ter naredil požirek.
I'm gonna fly like a bird through the night
mike parker
Voda
Število prispevkov : 16 Your age : 31
Subject: Re: Terasa Fri Aug 29, 2014 9:32 pm
Svojega sošolca še zdaj ni prebral, pa sta skupaj pri pouku že kar nekaj časa. Včasih je bil normalen in sta govorila o povsem vsakdanjih temah, spet drugič se ga je Emm izogibal in ga gledal postrani, kot da je Mike naredil nekaj grozno narobe. ampak ljudi je potrebno sprejeti takšne kot so, nikoli ne vzameš samo dobre strani. in tudi sam je bil daleč od popolnosti, še dlje od iskrenosti. lagal je namreč vsakič ko se je predstavil. ampak tisti hip se je raje posvetil svetlolascu kot pa sebi. "lahko vseeno dodaš, da so bile počitnice brez mene mučne in da nisi vedel kaj bi z svojo bogato ritjo." izpod mize med njima je vzel vrč in še enega izmed večih kozarcev ki so bili priročno zraven. "ne. to je sok. brez alkohola. samo cola in nekaj limete." je pojasnil in pogledal naokoli. malo tišje je potem pripomnil: "če se razve da imam beli rum, je konec z mano. saj veš, da je tukaj skoraj nemogoče dobiti druga kot pivo, vino ali vodko." dobrega koktajla pa preprosto nisi mogel dobiti z navadno vodko. vsaj njemu ni uspelo nikoli namešati nič dobrega. "kakorkoli. kaj si pa res počel te počitnice, poleg tega da si razmišljal o meni?"
Spet ga je popolnoma zmedel. "Moje življenje je brez tebe kakor Romeo brez Julije. Srce mi krvavi, ko te nimam poleg sebe." Vse to je povedal s sila otožnim glasom. OK, pa igrajmo njegovo igro. "Prav gotovo si odšel z drugo, imel kakšno avanturo, meni pa še na sporočila nisi odpisoval. Kako si mogel?!" Preprijel je kozarec. "Jp. Nagnusno. Škoda, ker nimamo nič alkohola. Včasih pride prav." Dojel je pomen vsega tega. Sam sicer ni imel problemov s preprodajo alkohola, vendar se je takšnim poslom raje izogibal. "Ali kako težko je priti do teh." Vrgel mu je škatlico cigaret proti trebuhu, sam pa se je udobno namestil in spet naredil požirek. "Nič posebnega. Samo moj naduti brat misli, da je car, moja sestra pa... saj veš. Neprestano sva skupaj. Pa ti? Si počel kaj zabavnega?"
I'm gonna fly like a bird through the night
mike parker
Voda
Število prispevkov : 16 Your age : 31
Subject: Re: Terasa Sun Aug 31, 2014 6:25 pm
Dvignil je roke v zrak, kot bi se moral ubraniti pred njegovimi besedami. "Opa.. Ne pojdiva predaleč." je rekel resno, vendar je bilo po nasmešku čez nekaj kratkih trenutkov jasno, da se spet samo šali. "Ampak nisi daleč od resnice." je kmalu za tem tiho zamomljal in v mislih je bil v majhni knjigarni v Londonu. In potem je priletel nazaj na akademijo v udoben naslanjač, odobravajoče kimajoč svetlolascu ob njem. Dvignil je, zdaj poln, kozarec in naredil požirek. Hladna pijača se je odlično prilegla na vroč dan. Kot se je tudi neobremenjujoč pogovor. "Točno! Kot da je res tako zelo narobe, če enaindvajsetletniki pijejo alkohol. Ali pa bi pri nam vsaj malo omilili pravila, če že ne druga. V navadnem svetu bi bili že dolgo polnoletni." Na žalost pa je bila, v svetu elementov, polnoletnost dosežena šele pri dvaindvajsetih letih. Kmalu.. "Saj res, sestro imaš. In nikoli mi je še nisi predstavil." ga je spomnil in poskušal skriti nasmešek, ki je povedal vse o njegovih namenih. "Niti ne. Gledal sem nek film in potem poskušal ugotoviti, če vdiranje na različna praznovanja resnično deluje. Odgovor je ne."
Zavil je z očmi. Seveda. Če je kaj takšnega rekel, potem je pa šel predaleč. Očitno res nikoli ne bom razumel ljudi. "Prav. Pa ne bova šla tako daleč. Ne skrbi. Nihče ti ne prisluškuje." Naslednjega stavka sploh ni slišal, užival je na soncu, ko se je kar naenkrat nekaj spomnil in preko obraza se mu je zarisal nasmešek. Tole mu je bilo čudno. Segel je po telefonu in hitro napisal sporočilo. S'il te plaît, vérifie Mike Parker. Son histoire, tout! Et réponds-moi dès que possible! Spet ga je potegnilo iz glave in vrnil se je k njemu. "Um. No, saj veš. Neumna šola. Saj bova preživela to. Tako ali tako ne potrebujejo vsi vedeti, da imava tukaj noter alkohol." Potegnil je na plan cigareto in konica je zažarela, preden se je sploh dotaknil ust. "Ja, sestro imam. Ampak ne vem, saj veš kako izgleda, če te kaj zanima, si jo izposodi. Ampak previdno, starejši brat jo gleda. Neprestano." Telefon je zapiskal in preveril je, kaj piše. Trop intègre. "Hej, kaj pa ti? Imaš kakšnega brata?"
Home 
Latest images 
Search 
Register 
Log in 
