Kathryn se je malo sprehajala po šolski posestvi, kot je to rada počela. Neve zakaj, ampak celotno šolsko poslopje jo je že od nekdaj fasciniralo. Tokrat se je namenila proti pokopališču, ter s seboj privlekla majhen šopek rož. Tako kot večina vseh obvladovalcev elementa, je tudi ona imela tu pokopano rodbino Garnet. Pomikala se je proti velikanskemu grobu svoje rodbine, ki je bil čisto zadaj, kjer so pokopane tiste bogatejše družine. Ko je prišla do tja, je pokleknila, ter rože položila na sredo groba. Še nekaj časa je tako klečala, ter se spominjala svoje babice. Morala si je priznati, da jo je imela zelo rada, čeprav je bila babica zelo trda in stroga ženska. Le redkokdaj je pokazala kaj čuti, ampak ob Kathryn se je vedno odprla. Že od nekdaj je bila Kath mnenja, da je njena babica umrla prezgodaj.
Nato se je pobrala in pomislila, da bo nekoč tudi ona tu pokopana. Ampak ne še tako kmalu.. Otresla se je te misli in komaj zdaj opazila, da jo nekdo tiho opazuje. Zato se je namrščila, ter pogledala proti fantu.

(Kyle? ))

((I'm here ))

Kyle se je sprehajal po pokopališču. Sem je hodil ker ponoči tukaj ni bilo veliko učencev in je lahko vadil z elementom. Svojo senco je pošiljav naokrog in skušal narediti čim več megle in pa s senco ubiti drevo. No ja skoraj bi mu uspelo če ne bi slišal korakov blizu sebe. Nasmehnil se je pa še sam ni vedel zakaj. Stopil je proti premožnejšim grobovim. Sam ni imel družine in zato mu skoraj ni bilo mar. Nasmehnil se je ko je videl da ga je dekle opazilo."Pomiri se. Samo jaz sem." je rekel ampak njegove besede so bile brez smisla. Saj ga ni poznala.

((Ej barvat ne morem kr mi računalnik preuč šteka podpisa si pa nism mogu zmanjšat tko da sm ga ml spremneiu.))

Fanta je Kathryn premerila od glave do pet in še enkrat in še enkrat... Bil ji je znan, ampak kljub temu. "Ja, samo ti. Kako pa naj vem, da nisi kakšen serijski morilec?" ga je vprašala, ter prhnila. Čakaj.. Od kdaj se pa bojim serijskih morilcev? Zmajala je z glavo in sploh ni mogla verjeti kaj sploh blebeta. To ji ni bilo nikakor podobno. Je mogoče, da je postala preveč občutljiva ob družinski grobnici? Ja, pa kaj še... "No.. kako ti je ime?" ga je nazadnje vprašala in si ga še enkrat dodobra ogledala. Takrat se je pa spomnila, da je pravzaprav študentova mentorica! Ampak vseeno, ni ga še spoznala in pojma ni imela kako mu je ime. Če pa je bila njegova mentorica, pa to pomeni da obvladuje enega od bolj zlobnih elementov. Je možno, da je fant pred njo zloben? Malo verjetno...

((Np.. itak je pa ta podpis lepši ))

Kyle se je zasmejau in stopil za par koraov bližje."No ja jaz se ne bojim serijskih morilcev in če sklepam po tvojem elementu pa mislim da tudi ti ne." je rekel a se je useeno ustavil."Je moje ime sploh pomembno? Nič posebnega ni. Lahko izvem tvoje?" je navihano uprašal in pogledal proti dekletinemu bodočemu grobu najvrjetneje. Zdaj je bil to od njenih staršev in prastaršev in tako naprej. Ampak useeno. Dvignil je pogled in se zazru vanjo. V očeh se mu je spet poblisknila črna barva ki pa je nekaj sekund za tem izginila. Šele nato je ugotovil da je bilo dekle njegova mentorica. Videl jo je že na hodniku ampak zanjo si nikoli ni uzel preveč časa. No zdaj si ga očitno bo.

"Kathryn Garnet." je na hitro odrezala, ter brezbrižno skomignila z rameni. "Premoreš vsaj kaj vljudnosti in lahko zaupaš svoje ime?" mu je pikro odvrnila, ter se zazrla vanj. Saj se vendar ne more pogovarjati s fantom, katerega še imena ne ve. To preprosto ne gre. Pozorno ga je pogledala, vedar oči ni odvrnila od njegovega obraza. Ni slabo... Vendar je hitro pomislila na kaj drugega, sedaj res nima časa za to. "In kaj delaš tu?" mu je še navrgla, saj ga drugega ni imela kaj za vprašati. "Imaš koga tu pokopanega ali kaj takega?" je na koncu dejala, ter se zopet zazrla v grob svoje družine. Že več stoletij stare generacije so bile tukaj pokopane. Kar nemogoče si je bilo vse skupaj predstavljati.

"Zanimivo ime." je rekel sam pri sebi."Premorem jo dovolj ampak roža dišala enako bi lepo z imenom drugim." je navrgel nek stavek od snakespearja katerega je moral znati v navadni šoli za ljudi. Glavo ej nagnil malo nastran in jo premeril še enkrat. In potem za usak slučaj še enkrat. V spomin si ej hotel vtisniti vsako podrobnost o vsakem."Element izoblikujem." je rekel hitro saj ni imel nič za skrivati. Bilo mu je useeno če ve."Noup nikogar. Nisem iz take družine kot ti." je rekel in to brez sramu. Bil je ponosen na svojo in nkoli je ni tajil pa čeprav bi se je mnogi sramovali. Tudi on je sledil njenemu pogledu. Ja. Edino kar je lahko pomisliu je bilo [i]ja tukaj je res veliko trupel.[i]

Ko je začel citirati shakespearjev stavek, se je Kath samo namuznila. Ok tega ni bila vajena in verjetno se ne bo navadila nikoli. "Ah daj no... Kaj te bo konec če izustiš svoje ime?" mu je dejala, ter se še enkrat zazrla vanj. "Si bom še mislila, da si resno kakšen serijski morilec. In to ne bo dobro zate, ker te lahko v momentu vržem na rit." se je še pošalila. Kdo pa je rekel, da se Kath ne zna šaliti? No, večina ljudi bi že tako trdila. "Lepo.. Senca, kajne? In kako ti gre?" mu je dejala po tem, ko ji je zaupal, da se trudi izoblikovati svoj element. "Lahko ti pomagam. Saj sem vendar tvoja mentorica." je še dodala, ter ga nagajivo pogledala. Nikoli ni zanikala, da obožuje to premoč.
"Oh ja.. Definitivno nisi iz takšne družine." je nekoliko bolj mrko dejala. Včasih si je celo zaželela, da ne bi bila del te družine. Pritisk je bil enostavno prevelik, celo zanjo.

(( SNAKEspear ---> look at your post.. hehehe očitno je človek postal kača ))

((No sori narobe sm napisu kr sm se preseliu na fon pa me ml moti. No ja sam nikol ne veš ))

"Ne zaenkrat me en bo. Ali pač. Nikoli ne veš kaj bo." je rekel in se spomnil na trenutek pred padcem v prepad. V srcu ga je stnisnilo. Usa tista neznosna bolečina."To vem in spoštujem. Ampak useeno. Nisem morilec. Še." je rekel in ji pomežiknil ko je dvignil pogled od groba. Narahlo se je zasmejau od komentarju potem pa nadaljeval:"No aj ne preveč dobro. Začetnik sem še ampak čiom prej bi rad nadaljeval in bil čim boljši."vedel je da je to zvenelo piflarsko ampak povedal ej pač tisto kar je misliu pa če je bilo to nasprotniku ušeč ali ne."Jah kar prosil bi za pomoč. Mentorica kaj? Je to dobro ali slabo?" je uprašal in pogledal ostale grobove. Niso bili preveč zanimivi ampak saj nikoli ni maral teh stvari."Še sreča da nisem. Potem bi kot nekateri ki mislijo da so nekaj več." je rekel in vdihnil. Pomisliu je na rožico. Enostavno je sovražil takšne ljudi ki so se imeli za nekaj več in to samo zato ker so se rodili v pravih družinah. Ne reče da se lahko imajo več tisti mojstri elementov ki so zato garali ne pa zaradi družine. kar nekaj."In s tem ne mislim tebe." je nadaljeval.

Kathryn si ga je spet pozorno ogledovala, nato pa izustila: "Vsaj razlago si zaslužim, zakaj mi nočeš povedati svojega imena." Zmajala je z glavo saj kar ni mogla verjeti, kaj je sploh problem v tem imenu. Nato je malo pomislila in se potiho sama pri sebi zasmejala. "Ne bom ti lagala. Tvoje ime lahko izvem tudi drugače. Kot mentorica imam dostop do vaših profilov, da vam lahko čim bolj pomagam. In enostavno sem preveč radovedna." mu je nato dejala. Bilo je res, Kath je bila preveč radovedna, da bi pustila stvari stati tako kot je. Vedno je rada vse izvedela in če je bila prva, je bilo to zanjo še bolje.
No, lepo da se vsaj še nekdo trudi. Tod naokoli so se potikali študenti, ki jim je šlo samo za zabavo in to je Kath šlo na živce. "Jah, kot vzameš. Lahko je dobro ali pa slabo." je dajala, nato pa malo postala. "Reciva le, da poznam nekaj postopkov s katerimi lahko bolj kontrolirano obvladuješ svoj element in s katerimi se ti poveča moč." je nato nadaljevala. "Bolje zate, da ne misliš mene. Čeprav tudi jaz nisem spet tako trdo garala kot praviš. To mi je bilo podano že ob rojstvu. Eni imajo pač tako srečo.. ali pa nesrečo." je na koncu dejala, ter zadnje besede izgovorila nekoliko bolj potiho.

Kyle se je še bolj zasmejau."Je tako težko razumeti da se rad igram z imenom ki ga hočete vedeti. Pusti pač to tako kot je. Koga briga." je rekel in nadaljeval:"odlično. bom vedel da se vsaj nekdo trudi zame oz. za moje ime ki ni nič posebnega." je rekel še vedno v smehu in užival v tem da jo je puščal v negotovosti."Uzel bom kot dobro če me naučiš teh postopkov." je zamrmljau."Ja vem kaj misliš. Oče je bil glede elementa res mogočen. No ja mama sicer ni bila specializirana a je bila dobra v tem kateri element kdo uporablja ali pa ga še bo." je rekel in to ne potiho kot ona. Na to ej bil ponosen. To je imel po njej. In moč po očetu."V vsaki stvari je lahko nekaj pozitivnega." je zamrmljau.

"Kot želiš.. tvoje ime bom izvedela tako ali drugače." je skomignila z rameni, ter se nasmehnila. "Tvoja mama ni bila specializirana? Zanimivo.. to se redko zgodi." je Kathryn pripomnila in ja, to je bilo zanjo zanimivo. Poznala je le obvladovalce enega elementa, ki so se že zdavnaj specializirali. "Res da je v vsaki stvari nekaj pozitivnega, ampak resno. Najdeš kaj pozitivnega pri Temi?" ga je vprašala. Bila je ponosna na svoj element, ampak ljudje ga res nimajo kot nekaj pozitivnega, ravno nasprotno. Večina ljudi se Teme boji. Tako je bilo že od nekdaj.
"Pridi sem, ti bom pomagala." mu je dejala, ter se mu približala. Prijela je ga je za roko, ter zaprla oči. "Zapri oči. Predstavljaj si, da so tvoje noge tako lahke, da lahko letiš. Sprosti se. Predstavljaj si kako se megla ovija okoli tvojega telesa, kako se megla spusti iz zraka. Predstavljaj si, kakšno bi bilo pokopališče, celo ovito v meglo. Začuti meglo, začuti jo s celim telesom in sedaj si vse skupaj močno zaželi, da bi se tvoji občutki uresničili." mu je mrmrla, pri tem pa mu je v telo vlivala še kanček svojega elementa teme, samo da bi nekoliko bolj poudarila njegovo moč. Njegove roke je v naslednjem momentu spustila, ter se razgledala naokoli. Celotno pokopališče je bilo popolnoma ovito v megli in čeprav je stala tik pred fantom, ga je komaj videla, tako gosta je bila namreč njegova megla. "Vidiš, samo občutiti moraš svoj element in si tega želeti. To je vse." mu je pomežiknila in se mu zadovoljno nasmehnila, čeprav je dvomila, da vidi kaj več kot samo obriz njenega obraza.

((Nvem kaj sem zdej skup zbluzila đizs xD ))

((Ma sam je fuul noro ))

"Ja redko se zgodi. Kot tudi da spoznaš kateri element uporabljaš ali pa ga boš uporabljau že samo pri pogledu. To je znala." je poudaril."Tudi bi se dalo. Mislim s temo skriješ napake ali pa se tja preprosto zatčeš pred zunanjim svetom. Tema je sproščujoča." je rekel in pokazal na nebo."Zaradi teme se vidijo zvezde. Ognjene krogle." je zamrmljau in pogled usmeril proti eni. Ni vedel zakaj jo je gledal ampak prekinil ga je mehak stisk njene roke. Vrnil ji je in se ji prepustil. Pozorno jo je poslušal. Bilo je težko ampak končno je zares čutil svoj element ki se mu ej vedno zdel tako oddaljen. Videl je pokopališče ovito v megli ampak takoj se je zavedal da ima oči odprte in da skoraj ne vidi Kath. Nasmehnil se je in ji prikimal ter za usak slučaj dodal:"hvala." je rekel in meglo počsi izoblikoval vase. Z njo se je prekril. In čeprav je bila za mnoge hladna in oddaljena se je njemu zdela topla in povezana z njim. Hotel jo je imeti v rokah. S prsti je elegantno drsel po megli in stopil bližje k dekletu. Oddaljena sta bila le nekaj centimetrov okoli njiju pa se je še vedno ila megla ki ni hotela kar tako izginiti. Pa saj Eddie ni hotel da izgine. Narahlo je premaknil glavo postrani kot že tolikokrat poprej in jo pozorno gledal v njene oči.

Ko je fant predaval o temi in zvezdah se je Kathryn zazrla v nebo in komaj zdaj je opazila, da se je že znočilo. Pogledala je zvezde, ampak še vedno ni verjela, da je tema lahko nekaj dobrega. Tema je vedno povzročila nekaj slabega in večina ljudi je ni maralo. Nasprotno od nje, ki se ji je zdela vedno tako domača in sproščujoča.
Ko je opazila, da je fant tudi zadovoljen s svojo predstavo je zadovoljno prikimala. "Ni problema. Rada pomagam svoji skupini študentov." mu je odvrnila. Ja, svoji skupini je rada pomagala, drugim pa, no ni imela še preveč izkušenj z njimi. "Hitro se učiš." mu je še dejala, ter ga opazovala, kako navdušeno tipa meglo. Megla ni hotela izginiti in Kath se je začela spraševati, če to vse dela on in ali tako hoče. Opazila je tudi, da se ji je fant približal in tako ga je lahko bolje videla. Zazrl se ji je v oči in Kathryn se mu je zazrla nazaj. "Kaj tako gledaš?" mu je dejala, ter se nasmehnila. Bila je nekoliko zmedena, saj še noben ni tako očitno zrl v njene oči.

"Mar ne bi smel gledati zvezde v temi?" je nežno uprašal in se še vedno nasmihal. Megla mu je bila ušač in trudil se je da bi vzdržal. In šlo mu je kar dobro za začetnika. Pa le ni use izgubljeno."Ja jaz pa rad ubogam svojo mentorico." je veselo rekel a ni se odmaknil niti za milimeter. Govoril je v sproščenem tonu kar je tudi bil."Noup. Ti dobro razlagaš." je še rekel ter čakal na njen komentar. Sam je tudi v temi našel nekaj. In tudi tema ga je pomirjala. Nikoli se je ni bal kaj preveč. Za razliko od nekaterih.

((Sori kr sm tko mal napisu sam sm zgubu navdih ki ga sploh ni blo.))

Fant je Kathryn nekoliko zmedel, ampak kljub temu se ni premaknila. Pomirjalo jo je, da je govoril v takšnem sproščenem tonu. Mislila je že, da ga poljubila, kljub temu, da to ni bilo v njenem stilu. Ko se je že premaknila, pa je izgubila kontrolo nad seboj in to je bilo dovolj, da je pustilo na njej posledico. V očeh jo je nekaj zapeklo in zaskelelo, ter na obrazu so se ji pojavile črne žilice. Hitro je stopila za nekaj korakov stran od njega in odvrnila pogled. Vedela je, kaj bi sledilo, če bi samo še nekaj trenutkov gledala fanta pred seboj. Preprosto bi ga ubila. Ja, ubijanje s pogledom je bilo nekako njeno prekletstvo, ker je že tako mlada postala mojstrica. Ni se še dobro znala kontrolirati, saj je imela le malo izkušenj. "Oprosti." je zamomljala, ter pogled vztrajno držala v tla, saj se je bala, da se ji to ponovno zgodi. Še nobenega ni ubila in zares ni hotela to storiti danes.

((Mja.. sej vem. Tudi meni več ne gre -.-" i'm to sleepy i guess ))

Kyle je rahlo trznil ko je opazil njene žilice. To ga je dobesedno zadelo. Morda ona. Morda mu ona lahko pomaga z njegovimi črnimi očmi. Ne tega ji ne sme povedati. Ampk zdj je ni hotel uznemerjati. Sam je dobil te oči ko je bil jezen in takrat bi najraje koga ubil enkrat celo svojega nečaka. No ja iz neznanega razloga ga je spravil an tla da je kričal ampak ni vedel od kod to. Pogledal jo je. Useeno je bila lepa."Je že uredu." je zamomljau in zbiral pogum. Preden se je lahko ustavil je nadaljeval:"tudi meni se to dogaja ampak z očmi. in ne vem zakaj." je rekel v skoraj obupanem tonu po prošnji za pomoč. Ni bil navajen tega da mu pomagajo ampak temu je moral narediti konec.

((Jp js pa nič sam ko je pozn enostavno ni za pisat. Lahka pa se mi pridružiš na igrišču za košarko ))

Ob naslednjem njegovem odgovoru se je Kath samo ironično zasmejala. "Ne, sploh ni vredu. Nič od tega ni vredu." mu je obupano dejala. "Oprosti, ne morem ti pomagati. Vraga! Še sebi ne morem pomagati." mu je razburjeno zakričala in zmajala z glavo. Zares ni imela namena kričati nanj, ampak je bila kar precej razburjena. Zato se je sesedla na tla in ni je brigalo ali bo umazana ali ne, samo sedeti je hotela. "Še enkrat oprosti. To se ne bo ponovilo, obljubim." se je še naprej opravičevala in zaklela sama pri sebi. Le kaj ji je bilo, da se je pozabila kontrolirati? Zdaj bi laho kdo zaradi njene nespametnosti žalostno končal.

(( Hm.. jutri maybe .. btw.. če kej odpišeš ti ju3 nazaj odpišem, kr danes res ni nič več z mano. Najbolše je da se vržem kr v kanto za smeti xD ))

Kyle se jie je brez strahu približal. Bil je resen. Preveč jo je razburil in zato ej bil kriv on. Ne bi smel spraševati."Oprosti. Resno use je uredu. Ne skrbi." je mirno govoril. Roko ji je položil na ramo in ker se ni odzvala jo je nežno objeu."Ni hudega. Nič ni bilo." je mirno govoril. Njegov glas je bil pomirjajoč in nežen. Pravi glas za sence ja. Ampak na to se ni oziral. Nežno jo je božal po laseh.

((Ja enako. No se pol jutr vidma Dijo pa fajn spi :* <33 ))

"Nimaš se za kaj opravičevati. Jaz sem kriva." mu je zamomljala. Opazila je, da se ji je fant približal in že v naslednjem trenutku jo je objel in nežno božal po laseh. Kathryn je zaprla oči in nad celotno pokopališče priklicala temo, da je bilo sedaj temno kot v rogu in ni videla niti fantovega obrisa ne nič. Ker pa ni bila še dokončno pomirjena, tudi ni mogla kontrolirati vse, zato je skupaj s temo, priklicala tudi hlad. Čeprav je bila v fantovem objemu, se je zdrznila. Čez nekaj momentov je prišla k sebi, saj ji je tema pomagala. Počutila se je kot doma in varno. V naslednjem trenutku je začela tipati fantov obraz, saj ni nič videla in se mu še bolj približala. Poljubila ga je in nekaj trenutkov tako ostala. Nato mu je z ustnicami zdrsela čez njegove, ter ga spustila. Vstala je in odkorakala proti izhodu iz pokopališča. Med tem ko je odhajala pa se je tema ovila okoli nje, ter skupaj z njo počasi zapuščala pokopališče.

((Hellooou upam da si fajn spal xD ))

((Božansko. Do zdle ))

"Ne. Razburil sem te." je mirno rekel. Ampak kmalu ga je objeu hlad. Malo se je zdrznil ampak ni se umaknil. Navajen je bil hlada ali česa podobnega. In ušeč mu je bila tema. Videlo se ni prav nič. Ampak je čutil. Toplino njene roke ki je drsela skozi njegov obraz in potem še njene tople ustnice ki so se staknile z njegovimi. Nežno ji je vrnil opljub in jo nezavedno še bolj stisnil k sebi. Ampak čez nekaj trenutkov se je umaknil. Ni sicer vedel zakaj ampak ji je sledil. Komaj je videl da se je ustala in odšla. Nasmehnil se je in še vedno sedel tam. Čez nekaj trenutkov je tudi sam ostal in mirno odšel.