Sonce je počasi vzhaljalo. Kot vsako jutro je obravalo oblačke z oranžno-rumeno-rdečo bravo. Pogled na to je bil neverjeten, v vseh dobrih pmenih besede. V eni od sob je na svoji posteji zavita v odejo ležala Hannah Cassie Evans, obvladovalka Svetlobe. Vse je bilo lepo in prav, dokler ni kazalec na budilki pritiktakal na 5:30. Nič kaj prijeten zvok je Hnnah kar vgrel pokonci. Zaspano se je pretegnila in z enim udracem ugansnila nadležno cinglanje. Počasi je vstala in se odpravila do omare. Si je res mogla budilko nastavit tako zgodaj? Z oblačili se je privlekla v kopalnico in se na hitro stuširala. Mrzla voda jo je dokončno prebudila. Iz pižame s eje preoblekla v temno modre kavbojke in vijolično majico s katrimi koravi, na kateri je bil mlce čuden potisk. Počesala si je lase in pustila, da ji rahli kodri nežno padajo na hrbet. na hitro se je še naličila in se odpravila iz sobe. Najprej je nekaj časa zamišljeno postopala po okolici akademije. Danes je ugotovila kateri element ima v oblasti. Svteloba! Popoln element zanjo. Sončka kot je ona verjetno še niste spoznali. Bilo je prav zanimivo kako je odstvo šole vedno vedelo kateri element je pravi za koga. No, v tem primeru so zadeli stoodstotno. Cass je v raznošenih, črnih allstartkah po ozki potki brcala majhen kamenček. Ni se zavzela kako lepe oblike je bil, in kako sta se bela in siva prelivali na njegovi površini. Nenamerno je zavila do prostora, kjer je bila cerkev. Bila je nekoliko verna, vesekakor pa ni bila - kot nekateri čudaki - obesedena z bogom. Ni preživel vsake proste sekunde svojega življenja v upanju, da bo bog uslišal njene želje. A ko ga je rabila je vedela, da se lahko na nekoga obrne- pa naj se to še tako čudno sliši. Pobrala je kamenček, ki ga je rej brcala in ga potisnila globoko v žep svojih kavbojk. Stopila je do vrat cerkvice in jih počasi odrinila. Bilo so precej lažja kot je mislila. Tiho je vstopila in kot je pričakovala tukaj ni bilo nikogar. Odličen prostor za razmislek. Stopial je do posodice z blagoslovlenjo vodo in se prekrižala. Rahlo je pokleknila in po potki med sedeži stopila naprej.Notranjost cerkve je bila usopljiva. Oltar s eje svetlikal v zlati, kot je bilo az Barok značilno. Strop je bil očitno ročno porisan. Na njem je bilo polno anglečkov in dogotkov iz Jezusovega življenja. na vrsu stberov je bilo nekaj angčkov. Ob strani so bili kipci in slike. Marsikomu bi se to zdelo kičasto, Hannah pa je zelo cenila umetnost. Barok je dobro poznala. S tem pa tudi zgodovino. Vedela je, da je bil odsev zmage protireformacije nad reformacijo. Vse je bilo izdelano do takšne potankosti. Ko je nehala občudovati notranjost cerkve je sedla v drugo vrsto in se naslonila nazaj. Globoko je vidhnila in kmalu je v njene nostnice vdrl vonj po postani vodi in.. no, pač vonj cerkve. Prej se zanj ploh ni zavzela. Zaprla je oči in začela razmišljati. Skozi okno je prihajla svetloba in kot žaromet na odru svetila na Cassie. Odprla je oči in razmišljala kaj vse bi lahko naredila stem žarkom. Oz. kaj vse bo lahko naredila, z Svetlobo. Že je hotela nekaj poskusiti, ko je zaslišala korake. Presneto, pozabila je zapreti varta! Ozrla s eje in zagledala neznano dekle...

((tagged: Rosemary Hamilton ))