Kuhinja

Število prispevkov : 15 Your age : 24 Kraj : -

KUHINJA
Kuhinja Kuhna

Kuhinja je ogromen prostor, v katerega vodijo velika starinska vrata na koncu jedilnice. V njej vsak obrok za študente pripravlja okoli deset kuharjev, toda kuhinja je odprta tudi v nočnem času, zato jo marsikateri učenci ponoči uporabljajo za skrivališče pred nadzornimi učitelji.

Voda Število prispevkov : 16 Your age : 31

~ for addison!

Voda mu je tekla po rokah, vendar se njena moč ni preveč poznala. Bila je močan element, vendar je bila brez mila nemočna proti črnim madežem na njegovih rokah, ki so bili posledica ustvarjanja z ogljem. Ampak bilo mu je vseeno, nič ni imel proti njim, bili so posledica nekajurnega ustvarjanja. Nekajurnega.. Segel je v torbo z pripomočki in pogledal čas na kazalcih zapestne ure ter naslednji trenutek zaklel. V stari zapuščeni učilnici se je zadržal veliko dlje kot je načrtoval in s tem zamudil večerjo. Ampak kaj, ko nikoli ni čutil lakote ko se je potopil v risbo. Zdaj, ko se je vznemirjenje v njem poleglo, pa je lahko jasno slišal in čutil zvoke ki so mu prigovarjali naj že enkrat pohiti in gre po hrano. Natanko to je tudi storil. Pospravil je oglje in plastenko vode v torbo, iz nje pa vzel vžigalnik in sežgal kar je pravkar narisal. Ne ker mu ne bi bilo všeč, nasprotno - bil je ponosen na rezultat, vendar ni hotel tega vlačiti naokoli in tvegati da bi kdorkoli našel njegov hobi.

Izmuznil se je skozi priprta vrata v kuhinjo in prižgal manjšo luč nad enem od štedilnikov, ki so bili blizu hladilnika. "Naj se pojedina prične.." je veselo zamomljal in odprl vrata čudovitosti. Notri ni bilo nič toplega kar so dobili pri večerji, je bilo pa kup drugih dobrot ob katerih so se mu cedile sline. Segel bi po njih, če ne bi slišal korakov, potem pa odpiranja vrat. Ni bilo prepovedano krasti hrane, ampak si moral natančno razložiti zakaj te ni bilo na večerji, zato je v mislih že hitro sestavljal izgovor, ki ga bo ponudil, če se bo za osebo izkazalo da je kuhar ali varuh.

Zemlja Število prispevkov : 62 Your age : 27

mike

addison zagotovo ni bila ena tistih deklet, katerim za on obrok zadostuje nekaj listkov solate. očitno je njeno neprenehno energično skakanje okrog ljudi pokurilo toliko kalorij, da ji je uspelo izgledati bolje, kot bi sicer - bila je prepričana, da bi se z lahkoto spremenila v slona, če bi bila malo bolj pri miru. lagali bi, če bi rekli da ni bila vsaj malo hiperaktivna, in tako ji je tudi ta večer uspelo zamuditi na večerjo.

ni bilo prvič in tudi zadnjič najbrž ne, ko se je zgodaj ponoči, oblečena v črno odpravila do kuhinjskih prostorov. mogoče je res pretiravala s svojo opravo, a ni mogla tvegati, da bi jo kdo na akademiji odkril pri kraji. to je bilo nekaj, kar je želela pustiti v svoji preteklosti, obenem pa ji je v kri pognalo toliko adrenalina, da je svoje male kraje znova in znova ponavljala. na nobenem od teh nočnih pohodov ni srečala žive duše, a ta dan ji očitno ni bil usojen. takoj, ko je odprla vrata kuhinje, se je vanjo zazrl par svetlečih oči.

za trenutek je obstala tam, nato pa hitro vstopila in zaprla vrata za sabo. po nekaj sekundah opazovanja lepotca pred njenim hladilnikom, ga je le prepoznala. "ti!" ni mogla definirati svojih občutkov ob pogledu nanj. da, ostal ji je v dobrem spominu, a ni si ga želela srečati na akademiji. tu ni bila tatica, bila je boljša oseba. a on je vedel vse o njej. "čokolada je moja," je razjasnila, preden je počasi stopila do njega in se nasmehnila, medtem ko je z glave potegnila črno kapo in pustila svojim ognjenim lasem, da so ji padli na ramena. "kaj pa ti počneš tukaj?"

Voda Število prispevkov : 16 Your age : 31

"ti!" je ponovil za njo, enako ujet v presenečenje kot ona. v trebuhu ga je stisnilo in to je bil eden redkih trenutkov, ko ni vedel kako reagirati. zato je storil to kar vedno. naslonil se je ob steno, poleg hladilnika, ter kuhinjo seznanil z svojim jaz-sem-najlepši-in-kralj-tega-prostora nasmeškom. "prav. prepustim ti jo." je ležerno rekel in nedolžno skomignil z rameni, da se je zaslišalo šelestenje ovitka v žepu njegove jopice, kamor je skril čokolado v tistem trenutku ko si jo je prisvojila. v tem času na akademiji ni nikoli storil ničesar podobnega, preveč se je bal da bi kdorkoli izvedel karkoli o njem. zdaj pa je čutil že dolgo pozabljeno sproščenost in čeprav je bil v nekem kotičku svojih misli še vedno na preži, je bil večji del ohromljen od občutka da ni več samo on. imela sta isto skrivnost.

"prišel sem da bi jahal nosoroga." je razložil in z glavo pomignil na hladilnik. "zamujena večerja. ti pa si, po opravi sodeč, prišla oropat banko." ampak njena oblačila ga niso niti najmanj motila. le poudarila so njene ognjeno rdeče lase in mačje zelene oči. "kaj praviš na manjše podvige? poskusi najprej z mano. kako močno si želiš čokolado?" jo je izzval in spet pomignil na žep kjer jo je čakala nagrada. "če bom posumil, boš prva odgovorila na vprašanje ki oba zadnje trenutke spravlja ob pamet. zakaj se srečava na akademiji?"

Zemlja Število prispevkov : 62 Your age : 27

mike

na njenem obrazu se je za nekaj trenutkov zasvetil nasmešek, ko je rekel da ji bo odstopil čokolado - a ko je njeno naivnost prekinilo šelestenje ovitka pod njegovo jopico, je postala skoraj razočarana. seveda ji je ne bo kar tako dal, ne zastonj. pogledala ga je izpod čela in prekrižala roke na prsih, da bi izgledala čim bolj resno, pa vendar ji to ni ravno uspevalo. "da bi ti zamudil hrano? vidim, da si se resnično spremenil," se je zasmejala ob njegovih naslednjih besedah ter se v trenutku, ko se je zavedala da ne bi smela biti tako navdušena glede situacije, v kateri se je znašla.
"prekleto, mike. sem pač pripravljena na vse," je zmajala z glavo ob njegovi omembi oblačil ter trenutek za tem dodala: "ampak če misliš, da bi mi uspelo oropati banko, bom to vzela kot kompliment." njen nasmeh je rastel z vsako besedo, ki je prišla iz njegovih ust in prav tako je bila tudi ona vsak trenutek bliže njemu. proti močni postavi se je premikala skoraj lenobno, kot da bi ji bilo pravzaprav vseeno, če on stoji pred njo ali ne. tehnike njenega zapeljevanja so bile sicer kot neobrušen diamant, pa vendar je poskusila svojo srečo. "čokolada je sladka, da, a še zdaleč ne tako kot ti. bi mogoče... namesto nje lahko dobila tebe?" je zašepetala v njegov vrat, saj do ušesa pač ni mogla seči - njena drobnost jo je mnogokrat ovirala, a tokrat temu ni bilo ravno tako - in ravno v trenutku, ko se je dotaknila čokolade v njegovem žepu, je na svoji dlani začutila njegovo. prekleto.
seveda jo je dobil, proti njemu je bila vendar amater. a vseeno, ko jo je zasačil, se je že dotikala vsemogočnega plena. "držala sem jo v roki. odgovor je povsem tvoj." nikoli si ne bi drznila pomisliti, da je on eden izmed ljudi, ki obvladujejo elemente. a očitno je bilo tako.

Voda Število prispevkov : 16 Your age : 31

"Zamudil, ne preskočil." je tiho odvrnil v smehu in se spomnil, da je imel, ko sta se spoznala v žepih razne prigrizke. Ampak ni si mogel pomagati, vedno je bil lačen. Razen seveda takrat, ko je bil popolnoma zatopljen v strasti, pa naj je bilo to risanje, element ali ženska.. "Potem sklepam da imaš na sebi čipkasto perilo?" Črno. Z kančkom rdeče, da poudari ognjevitost. Z roko si je zdrsel čez lase in se zbudil iz zasanjanosti. Med tem pa je preslišal njene naslednje besede in tako se je iz domišljije spustil v realnost, čeprav je dvomil da mu je uspelo. Počasi se mu je namreč približevala in ni bil prepričan, če je slišal prav. Ni ime pojma kaj se dogaja, vendar mu je bilo všeč. Dokler ni začutil njene roke in hitro segel po njej. "Tole je bilo dobro." jo je pohvalil in umaknil svojo dlan iz njene. "Lahko bi ti celo uspelo, vendar naslednjič ne smeš v stvar mešati palca. Preveč se čuti in težko skriješ predmet v rokav zatem." Nekaj je še nameraval dodati, vendar je končal svoje predavanje in pogledal še vedno odprt hladilnik. S pogledom se je osredotočil na plastenko vode in voda v njej se je začela počasi vrteti in manjši vrtinec je počasi odprl zamašek. "Tretji letnik sem. Tilaan. In pišem se Parker." Morda ga je poznala po priimku, oz. je vsaj slišala zanj. Potem ne bi bilo popolnoma čudno da sta skupaj na akademiji in nista nikoli naletela drug na drugega. "Bova odprla tole čokolado? Čeprav razumem da si izgubila interes, ko pa sem tako sladek."

Zemlja Število prispevkov : 62 Your age : 27

mike

zasmejala se je, tako da je njen zvonki smeh odmeval po osamljenih kuhinjskih prostorih. dvomila je v to, da bi ju lahko kdo videl ali bolje rečeno slišal, pa vendar je bila občutno neprevidna, za vraga, pa saj on je to dobro vedel: njena neprevidnost je bila tisto, zaradi česar je bila vedno korak za njim kar se tiče prepovedanih poslov. a tisto, kar je bilo na njem najbolj čudovito, je bila njegova sposobnost da jo vedno preseneti. z naslednjimi besedami je na sebi čutila njegov pogled - odsoten, zasanjan. ni bilo treba biti jasnovidec, da si razbral misli, ki so se mu podile po glavi, a njo so zmedle. in v njej vzbudile zatrt krivi užitek. "ne potrebujem čipkastega perila, da bi te očarala," je rekla z nasmehom na obrazu, "a zdaj vem, kaj je tvoja šibka točka. le kaj bi storil, če bi se pred tabo prikazala kot tvoja fantazija," je skoraj posmehljivo postavila retorično vprašanje in z lic zbrisala rdečico, ki je prej zaobjela njen obraz. nič. nič ne bi storil, mike.
bila je blizu, preblizu. a ni ji uspelo. ne še. "se ti res zdi pametno, da me še vedno poučuješ? postajam precej nevarna." skomignila je z rameni in svetel nasmeh se je zalesketal na njenem obrazu. ko je svojo dlan odmaknil stran od njene, je na njej opazila črne madeže. oglje? pogledala ga je s privzdignjeno obrvjo po tem, ko je sledila njegovemu malemu vodnemu triku. "uporabnik vode, oglje na rokah... presenečaš me, mike. vedno znova in znova." bila je brutalno iskrena, kot vedno. moral bi je biti vajen takšne, glede na to da je je spoznal v njeni najbolj surovi in čisti obliki: na ulici. bolj domača je bila le v naravi. "mike parker, seveda." njegovo ime ji je v očeh prižgalo igrivo iskrico. "tisti parker, ki obožuje koktajle in obdarjene blondinke? nikoli te ne bi povezala s takim slovesom, pa brez zamere." zdel se ji je bolj premišljen in prefinjeno šarmanten. a če so bile študentske zabave po njegovem okusu, so pač bile. "lepo te prosim, čokolada mi pomeni več kot katerokoli človeško bitje. daj sem."