HomeHome  CalendarCalendar  FAQFAQ  SearchSearch  MemberlistMemberlist  UsergroupsUsergroups  RegisterRegister  Log inLog in  





Share | .
 

 Soba št. 1

View previous topic View next topic Go down 
AuthorMessage

adrestia

avatar





Število prispevkov : 799
Your age : 23

PostSubject: Soba št. 1   Sat Sep 01, 2012 12:49 pm

Soba Heaven Renard Lefevre & Evelyn Audrey Barthes
Back to top Go down
View user profile http://into-the-mystic.slovenianforum.com

adrestia

avatar





Število prispevkov : 799
Your age : 23

PostSubject: Re: Soba št. 1   Sun Sep 02, 2012 2:10 pm

feels like I've been awakened, every rule I had you breakin'
for evelyn;* - around 700 words - nothing special i guess -.-"


    Heaven se je vrgla na posteljo, glasno zavzdihnila, ter pogledala v strop. Začelo se je novo šolsko leto, ki je prinašalo kar nekaj sprememb. Nekatere so ji bile všeč, druge spet ne, ampak to niti ni tako pomembno. Kar se je Heaven zdelo strašansko pomembno je to, da ima letos cimro, ki pa je ni poznala. Kako čudno, ampak zdelo se ji je, da je dekle iz višjega letnika in da si nista nikoli namenili kaj večje pozornosti. Poznala jo je samo na videz, svetlolaso dekle, visoke postave in zdelo se ji je, da njene korenine segajo vse tja do Francije iz katere je prihajala tudi sama. Ampak to je bilo vse, kar ji je na pamet prišlo o novi cimri. Ni ji bilo po godu, da si bo sedaj delila sobo z drugo obvladovalko, ampak očitno so imeli vodilni na akademiji drugačne načrte, ki pa niso bili v skladu z njenimi. Kako strašansko je obžalovala, da ni zaprosila za samostojno sobo. Noben pa ni rekel, da bi mi prošnjo odobrili. Na akademiji se je nahajalo vse preveč »plemičev«, tako da skoraj noben ni imel privilegijev, razen če si bil izredno iznajdljiv, pa še takrat je bilo vprašanje. Skozi okno je zapihal veter in Heaven ljubkovalno razmršil lase. Okno je pustila odprto za nalašč, oboževala je namreč, da je bila vedno v stiku z vetrom, ki je bil najčistejši del njenega elementa. Malo je pomislila o svojem elementu in na koncu zaključila, da je izjemno srečna, ker obvladuje ravno ta element. Bil je prisoten vedno in povsod, tako da ga je lahko izkoriščala prav kadarkoli. Ne pa obvladovalci vode, ki so morali imeti vodo v svoji prisotnosti. Ne, zrak je bil vedno na razpolago, kamorkoli je zavila. Tokrat se je vsedla na posteljo, ter veter ovila v svoje dlani, tako da je s prsti lahko tipala mehko brezbarvno kroglico. Občutek je bil božanski, biti tako blizu zraka je bilo zanjo največje veselje.

    Takrat pa je zaslišala korake, niso bili težki in glasni, ampak lahkotni in tihi. Ženski koraki. Očitno je bilo, da se ji nova cimra približuje. Kmalu so se počasi odprla vrata in Heaven je lahko videla svetlolaso glavo. Zabičala si je, da se bo skušala obnašati normalno, toliko kolikor se je sploh lahko. Nikoli se ni obnašala pretirano normalno, če si je sama sebi priznala. Ko je celotna postava stopila v sobo je bila še nekaj trenutkov tiho. Nato je presekala mučno tišino in se le oglasila, ampak s hladnim glasom,saj pretiranih čustev ni premogla, ker dekleta dejansko ni poznala. »Huh, torej ti si moja nova cimra.« ji je dejala z nekoliko tišjim, mirnejšim glasom, ki je mejil že na šepet. Ampak Heaven je stavila, da jo je dekle lahko slišalo. Takrat je opazila »kroglico« zraka v svoji dlani in se zdrznila. Zdaj bo pa še mislila, da jo bom napadla! Ne, Heaven ni bila pri volji za borbo, še posebej ne s svojo novo sostanovalko. Prenašali naj bi se celo leto, zato tak začetek zares ne bi bil obetaven. »Oh, oprosti, spozabila sem se.« je dejala, ter kroglico zraka poslala skozi okno ven, zraven pa s pomočjo zraka še zaprla. »Tako ti bo verjetno bolj udobno, glede na to, da sem uporabnica zraka, ki je ne poznaš.« ji je dejala, zamolčala pa to, da ne rabi zraka od zunaj, da bi dobila moč.Spraševala se je, ali je dekle tudi tako nervozno kot ona sama. Ampak s Heavenine maske ni bilo mogoče razbrati, da jo kaj gane, prav tako pa svetlolaskin obraz ni nič izdajal. »Torej... kateri element pa ti uporabljaš?« je še na koncu vprašala. Poskušala je predreti vso mučno tišino, nekako začeti s »prijateljevanjem«, če je to sploh možno. Ni bila ravno odprta za ljudi, ampak se je močno trudila. Vsaj trud bi mi lahko pripisali. Čudno ji je bilo, da je sploh toliko govorila, saj pred neznanimi ljudmi ni začela pogovor, ampak le kadar se je lahko iz njih delala norca. Tokrat pa je bilo več kot očitno, da se iz svetlolaske ne dela norca. »Pa da ne bom nevljudna, sem Heaven Renard Lefevre, ampak očitno že veš glede na to, da sem tvoja nova sostanovalka.«

Back to top Go down
View user profile http://into-the-mystic.slovenianforum.com

evelyn audrey barthes

avatar



Število prispevkov : 109
Your age : 25

PostSubject: Re: Soba št. 1   Mon Sep 03, 2012 6:22 pm

~Have you ever been alive?~
-----------------------------------------------

voila Very Happy neki čez 700 besed, if I am not mistaken. pozna se utrujenost Very Happy


Evelyn se je že dobre pol ure zadrževala na dvorišču pred domovi in se s cigareto med prsti napol skrivala v nekem kotu. Parih stvari res ni razumela. Kot naprimer, zakaj so dali prvim letnikom lastne sobe in upanje, da bo tako tudi ostalo, le da so jim nato naenkrat po pošti poslali ime nove cimre. Nove cimre. Nove cimre. Šalijo se. Ob njeni precej agresivni pritožbi je tajnica iz sebe spravila neke bedarije v zvezi s prilagajanjem na element, a to ji ni niti malo pomagalo. Če bi malce bolj trezno razmišljala, bi se verjetno spomnila, da je sama na začetku zažgala večino stvari, ki se jih je dotaknila. Ah, takrat sem bila še otrok. Ogorek v desnici je z močnejšim stiskom zažgala in opazovala pepel, ki se je počasi usul na tla. Res ni vedela kako bo zdržala še z nekom v sobi. Vedno jo je imela zase. Edino enkrat si jo je na potovanju delila z bratoma, dokler jih niso po parih urah ločili. Najstarejši se je nekam zgubil, drug idiot se je pa odločil, da bi bilo pametno eliminirati kisik v skupni sobi. Ko je končno prišla do okna, mu je zažgala vsa oblačila. Lepi časi. Še na Bedalesu je oče dodatno plačal za lastno sobo. Tam bi bilo sicer deljenje še večja tragedija in bi verjetno zgubila živce že po parih urah, a tudi tu se je bala kaj bo. Optimist pa res nikoli nisi bila, Evelyn. Nadležen glasek v svoji glave je pregnala s prižigom nove cigarete in se namrščeno naslonila na zid. Najhujše kar bi se lahko zgodilo bi bilo seveda to, da drugo dekle, Heaven očitno, sobe sploh ne bi zapustila. Mogoče se pa boji ognja. Dobro se je zavedala, da tudi sama ni idealna sostanovalka. Vračala se je ob "neprimernih" urah, njena oblačila so se pogosto znašla na precej nenavadnih mestih. Moških na srečo v svojo sobo ni vodila, ker je bilo vedno preveč dela s tem, da se jih vrže ven. Upam, da jih tudi ona ne bo! Ob misli na to, da si bosta verjetno delili še kopalnico, se je še enkrat zdrznila. Ena kopalnica, dve ženski… to bo še zabavno. Z glasnim vdihom se je odrinila od zidu in na poti proti vratom v koš zabrisala še ogorek, nato pa je vstopila v stavbo z domovi.

Pred vrati dodeljene sobe je živčno obstala. V sobi je sicer že bila na hitro, ko so vanjo privlekli vse njene stvari, a sostanovalke še ni poznala. Celotna ideja o deljenju sobe se ji je zdelo vedno slabša. No, here goes nothing, Evelyn. Previdno je odprla vrata in takoj zagledala temnolasko, ki se je na svoji postelji igrala z zrakom. Obvladovalka zraka torej. Nič neznanega. Pa še ime nekako gre k elementu. Torbico je vrgla na svojo posteljo, sama pa se je naslonila na široko okensko polico. Iz nekega razloga je vedno raje stala, ko je spoznavala nove ljudi. Constant vigilance. Dedov moto se je še nekaj časa vrtel v njeni glavi, nato pa je temnolaska spregovorila. "Očitno res," se je rahlo nasmehnila. Sumila je, da je dekle nasproti nje glede cele situacije približno tako nervozna kot ona sama. Vsaj glede na njune enkratne sposobnosti komuniciranja, ki sta jih trenutno kazali. Z zanimanjem je opazovala, kako je kroglico zraka odgnala in skoraj preslišala njeno opravičilo. Zrak jo je vedno precej impresioniral pa še njena lastna moč je bila odvisna od kisika. Seveda tega bratu še ob mučenju ne bi priznala. "Ah, ni problema, vem v kakšen užitek se je igrati z lastnim elementom," se je zarežala. Njen element je druge ljudi mogoče malce ogrožal, a to ji še nikoli ni preprečilo uporabe. "Le ne mešaj plinov v sobi, zame je to malce bolj neprijetno kot zate," se je rahlo skremžila, nato pa hitro spet zresnila. Nikoli ni vedela če je zato, ker je njen element pogojen s kisikom, ali pa obvladovalci zraka le na sploh bolje prenašajo pomankanje kisika. Ob zanimanju za njen element se je odrinila od okenske police ter se sprehodila do nočne omarice, na kateri je vedno imela svečo. Ob dotiku je zagorel droben plamen, ki se je hitro dvignil na precej lepo višino. "Ogenj," se je namuznila in roko umaknila s sveče, tako da je bil plamen normalne višine. "Evelyn Audrey Barthes, da bova še uradno predstavljeni," je še sama povedala svoje ime, nato pa sedla na posteljo. "Si že kdaj… delila s kom sobo?" je vprašala po parih trenutkih. Upala je, da ni edina, ki ji je to popolnoma novo. Vzela si je par trenutkov, da se je malce bolje razgledala v sobi. Na njeno olajšanje so bila v kotu vrata, ki so vodila na balkon, sicer pa je bila soba precej ... mrtva. Če je to možno.Kot vse takšne. "Vsaj balkon imava," je izustila z rahlim nasmeškom. "Je pa soba precej... neosebna," je še pripomnila. No ja. V takšnih pogovorih nikoli nisem preveč blestela.
Back to top Go down
View user profile

Sponsored content





PostSubject: Re: Soba št. 1   

Back to top Go down
 

Soba št. 1

View previous topic View next topic Back to top 
Page 1 of 1

Permissions in this forum:You cannot reply to topics in this forum
Into the mystic :: Nekaj zabavnega :: 
 :: 
-