HomeHome  CalendarCalendar  FAQFAQ  SearchSearch  MemberlistMemberlist  UsergroupsUsergroups  RegisterRegister  Log inLog in  





Share | .
 

 Knjižnica: Prepovedan oddelek

View previous topic View next topic Go down 
AuthorMessage

hannah cassie evans

avatar



Število prispevkov : 186
Your age : 20

PostSubject: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Wed Aug 29, 2012 1:41 pm

KNJIŽNICA: PREPOVEDAN ODDELEK

Prepovedan oddelek knjižnice stoji na koncu 2. nadstropja. V njem so shranjene knjige, ki so prepovedane in lahko celo nevarne. Vstop je štidentom prepovedan.
Back to top Go down
View user profile

william thompson

avatar



Število prispevkov : 37
Your age : 25

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Sun Sep 02, 2012 12:10 pm

Just because I can kill, doesn't mean I can't love.

~For Haven ;* ~478 words -.+ ~ vem da ni velik in zlo mi je žal. Naslednjič bo, upam da bolš.

"Greva stavit?" je siknil Mark proti Willu."Za 30$, da ne moreš v prepovedan oddelek in prinesti knjige o črni magiji." je govoril še naprej. Will ga je premeril od glave do pet. Ta tip ga je izzival. In kadar si izzval Willa, ki je vedno dobil vsako stavo in je bil nor na tekmovanja, si lahko bil samo prizadet v glavo. Ker si vedel da bo stavo dobil, ne glede na ceno."Sprejmem." mu je takoj povedal v odgovor in nasprotniku podal roko. Tako ali tako je bilo pozno ponoči in nihče se ni več potikal po šoli. Z lahkoto je bilo moč priti do knjižnice. Sploh če si imel skritega aduta.
Poln adrenalina se je torej Will odpravil. Čisto počasi se je za vogalom prižel k robu. Tveganje da se v šoli spremeni v panterja, je bilo veliko, sploh, ker je žival težko nadzoroval. Ampak če ne tvegaš, ne dobiš, mar ne? In zato je tvegal. Človeško telo je začelo dobivati živalske dele, in čet nekaj sekund, je na Willovem mestu stal črni panter. Močna, elegantna mačka se je pognala po dolgih temačnih hodnikih. Korakov se ni slišalo, zaradi blazinic ki so zadušile vsakršen zvok. Črnega telesa se zaradi hitrosti ni videlo, v šoli pa je vladala tema. Edino kar je svetilo na mački so bile velike okrogle modre oči, ki so eden izmed najredkejših pojavov. Ko jih enkrat zagledaš, jih nikoli ne pozabiš.
Knjižnica je bila vedno bližje. In z tem stava in denar. Willu pa ni šlo ravno za denar. Imel ga je še preveč. Šlo je precej za ugled. Ali pri Willu ki ga je že imel.. Za ohranjanje ugleda. Ni ga smel izgubiti zaradi knjige in nekega bedaka.
V tem razmišljanju se je naglo ustavil pred velikimi, priprtimi, lesenimi vrati. Knjižnica. Mu je švignilo v glavo. To je to. Telo mačke, se je spretno zmuznilo med odprtino. In razkrila se je knjižnica. Temni, dokaj strašljivi prostor, poln knjig in prahu, osvetljen z nekaj stenskimi svetilkami. Knjižnica, kot vsaka druga. Le da je imela še en poseben oddelek. Točno tistega ki ga je iskal. Šape so se spet začele premikati in z očmi, ki so videle boljše v temi kot svetlobi, je panter videl staro, dobro skrito tablico. Vstop učencem prepovedan. Tukaj torej je. In vrata so celo odprta, kar je pomenilo da je nekdo notri. Nič hudega. Ne bo me opazil. Se je potolažil po mislih in vstopil. Majhna soba je bila nabita z knjigami. In takrat koraki. Ženski. Oči so začele iskati nek kot, kamor bi se telo skrilo. In hvala bogu, je bil tam. Med dvema policama, se je skrival majhen črn prostorček, kamor bi se lahko skril. Človek ne, zato je moral ostati v mačji obliki. Rep je zavil k nogam, telo pa stisnil k steni. Zlil se je z okoljem, le oči so napeto opazovale, če se bo kdo približal.
Back to top Go down
View user profile

adrestia

avatar





Število prispevkov : 799
Your age : 23

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Sun Sep 02, 2012 3:05 pm

>>I'm Falling from cloud 9, crashing from the high
for william - around 730 words - huh, vem da sem malo čudno vse pisala:S

    Mati mi je lagala?! Lagala mi je?! Tako se je na očetove besede odzvala Heaven, ki je kar mislila, za kaj vse skupaj se gre. Oče ji je pravkar povedal, da mati ni samo to za kar se izdaja in da za Heaven ni želela takšnega življenja. Torej to pomeni, da je mati obvladovalka? A oče ni niti besedice pisnil, ter tako hitro kot je prišel na obisk, tudi odšel. Heaven je obupano zavzdihnila. Le kaj ji prikriva? In zakaj si ne želi iste usode? Kakšne usode? Se mogoče gre za boje med ljudmi in obvladovalci. In, ali je mati zares obvladovalka, ali pa se moti? In če je, kakšni element obvlada? Nikoli je ni videla, da bi kadarkoli nadnaravno uporabila kakšen element. Ko pa je Heaven prvič uporabila zrak in se nato razkrila staršema, je mati ponorela. Sprva je Heaven mislila, da zaradi tega, ker se boji, da ji bo kaj storila, ker je samo navaden človek. Ampak, ali se mogoče za tem skriva še kaj več? Heaven ni vedela, ampak zabičala si je, da mora izvedeti. Ne bo ostala nevedna, to ni bilo v skladu z njenim »vsevednim« karakterjem. Vedno je morala vse vedeti, ker pa se je tokrat nanašalo na njo in družino, je potreba po poizvedbi postajala vedno močnejša. Zato je stvari vzela v svoje roke in se namenila v knjižnico. Knjige so ji vedno razkrivale čisto vse, ampak tokrat je vedela, da za svojo preteklost ne bo izvedela iz »navadne« knjižnice v akademiji, temveč se mora pretihotapiti na prepovedan oddelek, to pa naj ne bi bilo težko, kajne?

    Torej, Heaven se je izmuznila po hodniku, do drugega nadstropja in se ustavila za vogalom. Težka lesena vrata so kar vabila, naj vstopi, ampak s kotičkom očesa je opazila stražarja. Moram ga zamotiti. V glavi si je že skovala idejo in jo kmalu tudi uresničila. K sebi je priklicala zrak in kot orkan je butnil skozi zastekljene šipe, da se je steklo razbilo na tisoče drobnih koscev. »Prekleto, obvladovalci zraka zopet vadijo na dvorišču, jaz pa moram za njimi pospravljati!« se je stražar razjezil, ter izginil za vogalom na drugem hodniku. Takrat se je Heaven tiho prihulila k tlom in stekla do masivnih lesenih vrat. Še malo zraka je potrebovala, zato ga je priklicala k sebi in zrak je zdrsnil v ključavnico, ki se je obrnila. Vrata so se z zamolklim udarcem odklenila in Heaven je lahko vstopila. Vrata je za seboj zaprla, s stražarjem bo ponovno opravila nekoliko kasneje. S prsti je začela podrsavati po zaprašenih knjigah na policah. Po nekaj časa iskanja in branja knjig je obupala. Tukaj ne bo našla ničesar. Že je hotela oditi, ko je zopet zaslišala odpiranje vrat in težke, ampak spretne korake. Kaj za vraga?! To ne more biti človeško. No, pa saj tudi sama ni bila čisto navaden človek. Obrnila se je, da bi poiskala prišleka, a ni bilo videti nikogar. Zopet se je obrnila in takrat med policami zapazila bleščeče oči.

    V trenutku samoobrambe je k sebi priklicala zrak, da se je ovil okoli nje in jo tako lebdečo premaknil nekoliko naprej k »bleščečim očem«. Sedaj je dvignila roko in zrak poslala nad zverjo, tako da je pravcati mali orkan poletel proti zveri in jo odnesel, ter zabil v steno, pet metrov stran. Zver, ki je sedaj ležala na tleh se ji je zdela presneto znana. Stekla je bliže k njej in jo hladno pogledala, dokler se ni spomnila. Bilo je nekega večera na jezeru pri akademiji. Tako kot vsakič, si je privoščila nočne izhode, dokler jo ni nekdo napadel. Bil je uporabnik ognja, močan uporabnik ognja, in Heaven je nepričakovano ovil v plamene, da je glasno zakričala. Ni se mogla braniti, saj je prestajala strašanske muke. Takrat pa jo je nekdo odrešil. Črn panter je skočil na uporabnika ognja in ga dovolj zamotil, da se je Heaven rešila plamenov. Uporabnik ognja je zbežal, a Heaven je spomin ostal za vedno. Gledala je črnega panterja na tleh, ki se je spreminjal v svojo prvotno obliko – človeka. Čeprav ji je mladenič rešil življenje, tega ni hotela priznati. Noben ne reši življenja Heaven, sama bi se lahko rešila! Ostro ga je pogledala in hladno izdavila: »Oprosti za to. Mislila sem, da me nekdo napada.« Toliko dostojanstva pa je le premogla, da je vedela, kdaj se mora opravičiti. Čeprav je bila trmoglava je vedela, da s svojim elementom ne sme kar tako udrihati vse naokoli.
Back to top Go down
View user profile http://into-the-mystic.slovenianforum.com

william thompson

avatar



Število prispevkov : 37
Your age : 25

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Sun Sep 02, 2012 4:39 pm

Just because I can kill, doesn't mean I can't love.

~For Haven ;* ~ 539 words -.+ ~ Resno? Js ne vem kok te bom dohaju. Čist nič idej niam. Sam nakladam lahka. Sej vidiš ka prihaja iz mene -.-'

In takrat je prišla. Postava se je ustavila naravnost pred kotom, kjer se je skrival Will. Prekleto. je zaklel po mislih ter se poskušal še bolj stisniti k steni. Skoraj bi vanjo naredil vtis. Kako bi šele učitelji gledali drug dan. Ampak učiteljev pogled ne bi bil nič v primerjavi z pogledom osebe, ko ga je opazila. Povsem razumno se mu je vedno zdelo da se ljudje pač ustrašijo ko ga zagledajo a vedno je bil pripravljen. Ne pa tokrat. Bil je stisnjen v kot in vse se je odvilo v manj kot sekundi. Oseba je takoj priklicala zrak, njemu najmočnejši element od vseh saj je bil povsod. Z njim se je ovila ter prišla bližje. V tistem trenutku je hotel Will skočiti a ga je prehitela. Zagnala je vanj gromozanske količine zraka, da ga je pognalo v steno. Zvrtelo se mu je, potem pa je bilo vse črno.
Čez sekundo.. Ali pa so bile minute? Ni bilo važno. V temi je začutil kako se iz panterja spreminja nazaj. Nazaj v človeka. Začutil je roko na sebi in v nosnice mu je prišel izjemno znan vonj. Škoda da se ni mogel spomniti od kod. Bil je sladek. Parfum pač. Tema je izginjala, vedno bolj pa je bilo moč čutiti neznosno bolečino v glavi."Aaaa." je tiho zajavkal ko se je prvič prijel za glavo. Ni še odpru oči, saj se mu je zdelo da oseba ki ga je napadla, tega ni storila ker bi ga dejansko hotela, pač pa iz samoobrambe. Močne samoobrambe očitno. A bila je le samoobramba. Ni bil v nevarnosti da bi ga napadla še enkrat. Misli so se mu podile po glavi. Zmedeno. Šele potem jih je povezal. Parfum je bil sladkega vonja, kar je pomenilo da je oseba, ki ag je napadla ženskega spola. Da bi se prepričal je končno odpru oči. Dolgi temni lasje so skoraj zakrili obraz punce, ki je bila na tleh pri njemu. Imela je bled obraz kot da jo obliva srh, ali pa da jo je nečesa strah. Njega? Je mar izgedal nevaren? Kot panter že mogoče, a vrjetno jo je bilo strah njega kot človeka. Še vedno z malo vrtoglavice je sedel in se naslonil na zid. Roko je imel še vedno na mestu, kjer bo najvrjetneje jutri velikanska buška. Upal je samo da nima pretresa možganov. Počivanje ne bi bilo ravno dobro za kondicijo. Mehak glas je končno spregovoril.Mehak je že bil, a tako oster in hladen da bi te zabil v zid bolj kot zrak."Je že v redu. Saj vem da sem videti strašen, ko sem nepobrit." Will je bil pač takšen, da je vse obrnil na šalo. Življenja ni nikoli jemal resno. Le zakaj bi ga? Živi se tako ali tako samo enkrat. Pogledal je bledemu dekeltu v oči, ter se skrušeno nasmehnil."Jaz sem uredu, ampak kaj pa ti? Nekam bleda si." je zaskrbljeno vprašal. Saj ga je skrbelo zase, a nekaj na tem dekletu mu ni dalo miru. Od kod se mu je zdela tako strašansko znana? Sexala nista, to je vedel, saj takšnih jošk ne bi kar tako pozabil. Bil pa je že čas, da odvrne pogled z njih ter se spet posveti njenim očem."Oprosti za direktnost, ampak.. Se mogoče poznava?" je previdno vprašal.
Back to top Go down
View user profile

adrestia

avatar





Število prispevkov : 799
Your age : 23

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Mon Sep 03, 2012 11:39 am

>>I'm Falling from cloud 9, crashing from the high
for william - around 450 words - đizs krajst, sori za ta zmazek res! :/

    Ob mladeničevi šali je Heaven samo zavila z očmi. Preveč je bila pretresena, da ga je videla in našla prav tu. Tisti dan, ko ji je fant rešil življenje je hotela potlačiti globoko v spomin. Ni vedela kdo je in tudi ni hotela izvedeti. Ampak sedaj je bil tu, klečal na tleh in Heaven ni vedela kaj naj stori. Izdala se mu ne bo, nikoli. Preveč je bila preponosna za kaj takega, da bi mu priznala, da ji je v resnici rešil življenje. Poleg tega pa bi se seveda lahko sama rešila. Ne potrebujem pomoči. Ob njegovem zaskrbljenem tonu se je namrdnila in zopet zavila z očmi. »To je samo zaradi čudne svetlobe. Dobro sem.« mu je mrmraje odgovorila in pogledala proč. Ponudila mu je roko, da je lahko vstal, ampak že v naslednjem trenutku ji je bilo žal. Fant je več kot očitno buljil v njene prsi in Heaven tega ni dobro prenašala. Na živce so ji šli takšni fantje, ki niso imeli olike. Pravzaprav pa so Heaven na živce šli prav vsi fantje, brez izjeme. Do njih ni gojila nikakršnih čustev in se jih na daleč izogibala. Enkrat se je zaljubila in se takrat močno opekla, zato si je zabičala, da bo živela brez čustev. No, vsaj tistih močnih čustev, kot je ljubezen. Ko je še kar naprej buljil v njene prsi, je Heaven ukrepala. Primazala mu je zaušnico, tako da se je poznala rdeča sled dlani na njegovem obrazu. »Ne, ne poznava se in takšnih perverznežev tudi nočem poznati!« mu je zasikala nazaj, ko jo je končno pogledal v oči. Sedaj je Heaven dvignila obrvi in se zopet oglasila: »Pa ne reči mi, da ti dekleta to pustijo, da bi kar neokusno buljil v vse mogoče predele. Zares ponižujoče.« Pravzaprav ni vedela zakaj se razburja in od kje ji takšna čustva. Po pravici je bila zmedena, saj ni vedela kako naj se obnaša okoli tega fanta. Če bi ga spoznala tako na hodniku pred njim ne bi imela treme, ampak dejansko po tistem dnevu, se pred njim ni počutila ravno prijetno. Le kdo pa bi se? Verjetno tiste romantične dušice deklet, ki so hrepenele po viteških dejanjih. Ampak Heaven ni bila taka, že dolgo časa ne. Včasih je to oboževala – romantiko in vse, ampak zdaj se ji je že ob misli na to obrnil želodec. Zopet se je ostro zastrmela v fanta in čakala na njegov odgovor. Ni ji bilo mar ali je bila osorna, neprijazna, takšna je bila pač Heaven. V takšnih trenutkih je odreagirala tako in mogel si jo sprejeti. Imeti cel paket ali pa nič. To je bila njena zadnja misel, dokler si na obraz zopet ni nadela brezbrižno masko, ki na obraz ni spuščala niti trohice čustev. "Heaven Renard Lefevre." se je še predstavila, saj je premogla še toliko olike, ampak roke mu vendarle ni podala.
Back to top Go down
View user profile http://into-the-mystic.slovenianforum.com

william thompson

avatar



Število prispevkov : 37
Your age : 25

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Tue Sep 04, 2012 8:07 am

Just because I can kill, doesn't mean I can't love.

~For Haven ;* ~ 450 words -.+ ~ Me že klofutaš ha? Bo u postli tud tak?

Čudne svetlobe? V knjižnici svetlobe skorajda ni bilo. Kar pa je bilo majhnih stenskih luči, so bile povečini bolj oranžno-rjave barve. Ne bi mogle dati svetlobe, ki bi dekleta prikazala v beli luči. Ampak koga briga to. Rekla je da je v redu in zakaj bi se poglabljali v to. Ni se hotela in njemu se ni ljubilo. Šok kot šok. Mu je pa podala roko. Lep začetek. Sprejel jo je in se skoraj brez njene pomoči zavihtel nazaj na noge. Vseeno se je pa nasmehnil in tokrat celo z pogledom v njene oči. Ampak njegove prejšnje poglede je takoj prepoznala. Od strani se je bližala roka in zaradi refleksov bi se z lahkoto umaknil ali branil a se ni. Zaslužil si je. In takrat je priletela. Za tako dekle, je kar peklo. In sekundo zatem jih je še slišal. Gledal bi v tla, da se ne bi videlo da mu gre na smeh a je očitno pričakovala pogled v oči, zato jo je le pogledal in stisnil ustnico da se le ne bi videlo. Ja imela je prav. Bil je perverznež. A ne vedno. Znal je biti marsikaj. Včasih tudi princ na belem konju. A o eni strani pa ej bil tudi moški."Oprosti. Potem pa reči svojim joškam.." malo je utihnil ter se spomnil kaj je rekla."Reči svojim predelom v katere buljim, naj raje oni nehajo buljiti v moje oči." ji je prijazno odvrni in šele zdaj pustil nasmehu da se je malo povečal in tako razkril svoje belo zobovje."Nekatere pustijo. A to ni ponižujoče. Zakaj bi bilo?" njen razlog ga je zanimal. Sploh ker je bila med redkimi ki so ga klofnile in odšle, brez razloga, zakaj bi bilo to ponižujoče. Navsezadnje je pa polovica od tistih ki so ga klofnile, želele da pride za njimi. Nedostopnost pač. Na deklitinem obrazu je igrala plava poplava čustev, le da ni mogel ugotoviti katerih. Je bil kriv on? Vrjtno ne, a zanimivo bi bilo vedeti. Ko pa se je zbrala in si nadela brezčustveno masko, je vedel da od nje ne bo dobil nič drugega kot le še eno klofuto. A se je očitno zmotil, saj se je dekle predstavilo. Kar izbuljiv bi lahko a se je zbral."Mislil sem da nočeš poznati takšnih perverznežev kot sem jaz. Je kakšen razlog da si si premislila?" je nagajivo vprašal in jo zdaj zanalašč pogledal v oprsje. Čez sekundo pa je raje umaknil pogled. Rad je pač izzival, takšen je bil, če si hotel ali ne. Vseeno pa ji je podal roko."Me veseli Haven." je prijazno odvrnil. Imena pa ji še ne bo izdal. Se bo že potrudila in bila nekoliko prijaznejša če ga bo hotela izvedeti. Nič na tem svetu ni zastonj.
Back to top Go down
View user profile

adrestia

avatar





Število prispevkov : 799
Your age : 23

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Sun Sep 09, 2012 10:36 am

>>I'm Falling from cloud 9, crashing from the high
for william - around 460 words - sori za pozen odgovor in ja vem, čist brez idej.

    »O, smo postali že duhoviti? Bomo videli kako duhovit boš, ko te bom nazaj zabrisala v steno.« mu je sarkastično odvrnila ter ga pogledala direktno v oči. Ne, ni se ga bala in še posebej se ni bala fantov takšne vrste kot je on. Pa pustimo zdaj tisti prvotni šok, ko Heaven ni vedela kaj narediti, ko je spoznala da ji je ravno on rešil življenje. Njegova samozavest in napuh pa sta ji v tem trenutku šla pošteno na živce. Le komu pa nebi? Ni bila eno izmed tistih deklet, ki bi ob privlačnem nasmešku popadale dol. »No kot si že opazil nisem kot ostala dekleta. In če je tebi prijetno, da ostala dekleta buljijo v tvoje predele, no zame to ni sprejemljivo. Ampak saj bi lahko vedela, da ste prav vsi enaki.« mu je odvrnila, ter brezbrižno skomignila z rameni. Kdo pa je bila, da bi ga sodila? Počel je lahko kar se mu je zljubilo, ampak brez tega, da bi bila vpletena ona sama. Pa ne da bi se ga izogibala ali kaj takšnega. Pravzaprav so ji vsi moški parali živce in mladenič pred njo ni bil izjema. »Delaj kar hočeš. Ampak niti slučajno si ne misliti, da sem spremenila svoje mnenje, čeprav mi podarjaš svoje bleščeče nasmeške. Zame boš še vseeno ostal perverznež.« mu je nato še odgovorila, ter malo pogledala naokoli knjižnice. Tu ni bilo niti ene presnete knjige, ki jo je potrebovala. Pričakovala je, da bo v knjižnici kar mrgolelo uporabnih knjig, ampak roko na srce, nič ni bilo takšnega, kar bi Heaven lahko pritegnilo pozornost. Same knjige o črni magiji, katere je Heaven že povečini poznala, ampak jih ni uporabljala v svojo korist. Črne magije se še ni dotaknila, čeprav je bila prepričana, da bi jo bilo koristno kdaj pa kdaj uporabiti. Sedaj je Heaven že brezbrižno prenašala njegove poglede v njeno oprsje. Če misliš, da me lahko dražiš, se pošteno motiš! Dobro je vedela, kakšno igrico se gre fant in pri njej ni imela namena sodelovati. Ni bila še eno puhloglavo dekle več. Zopet je pogledala proti njemu, ko je zaslišala njegov prijazen glas. »No, za razliko od tebe, mene pravzaprav sploh ne veseli. In opazila sem, da mi nisi izdal svojega imena. Če misliš, da se ti bom dobrikala in se ti metala na kolena, da bi le slišala za tvoje ime, pa se kar pošteno motiš.« mu je odvrnila, ter se namuznila. Lep začetek je bil, da se mladenič ni spomnil njune »skupne preteklosti«, kar se je Heaven strašansko veselila. Zares ne bi prenesla njegovega nakladanja o tem, kako ji je rešil življenje in kakšno srečo je imela, da je sploh še živa. Verjetno ga bi kar ponovno zabrisala v steno. »Kaj pravzaprav počneš na prepovedanem oddelku?« ga je na koncu še vprašala ter mu namenila sumničav pogled.
Back to top Go down
View user profile http://into-the-mystic.slovenianforum.com

william thompson

avatar



Število prispevkov : 37
Your age : 25

PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   Sun Sep 09, 2012 12:10 pm

Just because I can kill, doesn't mean I can't love.

~For Haven ;* ~461 words -.+ ~ Je blo že bolš O.o

"Stavim da ne bom pol toliko. Vrjetno bom nezavesten." je prijazno odgovoril. Ona je bila sicer sarkastična a mogoče bi to celo res naredila. You only live once, so do everything twice. Upal je samo, da to ne drži zanjo. Zanj ravno ni. Nikoli ni spal z neko punco dvakrat. Razen če je bila hudo sexi. In nikoli ni odšel na zabavo, ki jo je priredil nekdo, ki jo je že priredil. Dvakrat je bilo dolgočasno a nekateri so res vrjeli, da je treba dobre stvari narediti dvakrat. A potem niso več zanimive, kot so bil prvič. Tudi dekle pred njim je bilo videti zanimivo. Unikatno. Opazil je da ni kot druge. Bi mu to moralo ugajati ali pa ga prestrašiti? Ni bil takšen tip, da bi se ustrašil izziva. Ampak je bil bolj takšen, da mu je ugajalo, če se dekle ni takoj spustilo v razmerje z njim. Na koncu je bilo vedno zanimivejše."Jaz nimam nič proti če me gledajo. Navadiš se." je brezbrižno odgovoril. Zakaj bi ga motilo? Oko za oko, zob za zob."Nismo vsi enaki. To je zmotno prepričanje. Vsi imamo v genih, da nas nasrotni spol privlači. Genom, in veliko hormonom, se včasih pač ne da upreti in pogledamo žensko v enega njenih zanimivejših predelov." Lepo je to povedal. Razumno. A seveda z odgovorom ni bila zadovoljna. Bila je takšne vrste ženska, ki jo je bilo težko zadovoljiti. Tako z besedami kot.. Naprej še nista prišla."Delam lahko karkoli? Vrjetno misliš vse, samo da ne vključuje tebe." je previdno vprašal."Ne podarjam svojih bleščečih nasmeškov. Le smejim se, ker si mi všeč. Še tudi ti poskusi. Ni tako zelo težko." Vedno je bil optimist, ki je v vsem videl dobro. Rad se je smejal. Sploh ko ej bil dobre volje. Buška na glavi, ga ni več motila."Škoda. In če te ne veseli, zakaj za vraga bi potem želela vedeti moje ime. Nočeš poznati perverzneža in ne veseli te. Vedno bolj se mečeš v slabo luč." Nežno se je pogladil po svoji neobriti bradi. Ni bil zanemrjenec a tudi polizan ni bil. Nekaj dlak si je pa ja pustil rasti. Nikakor pa ne toliko, da bi izgledal kot kralj Matjaž."Ne pričakujem da se boš metala po kolenih." Rekel bi še, a se je ustavil. Spet bi ga imela za perverzneža. Zato je raje nadaljeval v drugi smeri."Da pa ne boš moledovala.. William Thompson." Kaj ej počel na prepovedanem oddelku?"Stava pač." je hitro odgovoril. Zakaj bi drugače sploh bil. Črna magija ga ni zanimala, zgodovina nekateih družin pa tudi ne kaj posebaj."Zagotovo mi ne boš razkrila zakaj si tukaj ti. Imam prav?" Ni ga posebaj zanimalo. Seveda če ni bil razlog on. A ker ni bil, se v to ni vtikoval. Če pa mu bo povedala.. Nič ne bi imel proti.
Back to top Go down
View user profile

Sponsored content





PostSubject: Re: Knjižnica: Prepovedan oddelek   

Back to top Go down
 

Knjižnica: Prepovedan oddelek

View previous topic View next topic Back to top 
Page 1 of 1

Permissions in this forum:You cannot reply to topics in this forum
Into the mystic :: Nekaj zabavnega :: 
 :: 
-