HomeHome  Latest imagesLatest images  SearchSearch  RegisterRegister  Log inLog in  





Share
 

 Pier

View previous topic View next topic Go down 
AuthorMessage

hannah cassie evans

hannah cassie evans



Število prispevkov : 186
Your age : 25

Pier Empty
PostSubject: Pier   Pier EmptySun Jun 10, 2012 8:43 am

Pier 1 PIERPier 1

Dolg pomol ob jezeru, na katerem študentje radi ležijo ali sedijo. V toplejšem delu leta s tega pomola študentje tudi skačejo v jezero in se pri tem neizmerno zabavajo.
Back to top Go down

evelyn audrey barthes

evelyn audrey barthes



Število prispevkov : 109
Your age : 31

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyFri Jun 15, 2012 3:55 pm

Evelyn se je z glasnim izdihom naslonila na ograjo pomola in se ponovno zazrla v meglice, ki so se vile nad jezerom. Doma je ob večerih pogosto sedela ob reki pod hišo. No ja. Hišo. Zaradi meglic, ki so bile stalnica ob večerih in zjutraj, so se je rahlo vraževerni domačini raje izogibali, kar ji je dalo tisto presladko samoto. Še kar ni razumela dedove odločitve, da jo pošlje sem. Saj sčasoma bi že lahko obvladovala manjše izbruhe moči. Ni je bilo potrebno iztrgati iz varnega okolja, kjer so ljudje reagirali na vsako njeno zahtevo in problem. "Bolje ti bo tam," je šepetajoče oponašala dedkove besede in tiho prhnila. Iz ogromnega žepa na jopi je potegnila cigareto in jo z rahlo tresočimi rokami prižgala. Oh super. Spet se bližajo slabi dnevi. Par globokih potegov dima jo je nekako umirilo, tako da je bila spet sposobna normalno držati cigareto brez nesmiselnega osipanja pepela. Kajenja se je navadila precej hitro po babičini smrti. Do neke mere je pomirjalo njene živčne izpade, čeprav ob slabih dnevih vseeno ni bilo dovolj. Takrat se je običajno zaklenila v sobo in prišla ven šele, ko se je počutila dovolj...stabilno. V Dublinu je to še šlo, glede na to, da je njena družina financirala novo knjižnico internata. Tu pa še ni natančno vedela kaj bo storila.

Spet jo je streslo in rahlo bolj se je zavila v mnogo pretanko jopo. Kljub temu, da je bil kar topel večer, je bilo tu kar hladneje zaradi bližine vode in občasnih sunkov vetra. Zeblo jo je že kar nekaj časa, a dobro je vedela, da še nekaj časa ne bo odšla nazaj. Med ljudi. Do sedaj se je še nekako izognila nepotrebnim vprašanjem novih sošolcev, a ni bila čisto prepričana, da bo to tako tudi ostalo. Seveda je takoj, ko je ta misel izzvenela v njeni glavi, za seboj zaslišala korake. Lahko bi vedela. Res bi lahko vedela. Ni se ji zdelo vredno obračati, da bi videla kdo se ji je pridružil. Slej ko prej bo že izvedela. Ko so se koraki ustavili nekje v njeni bližini je dvignila glavo in brez, da bi pogledala prišleka jasno, a tiho rekla: "Želiš?"
Back to top Go down

adrestia

adrestia



Pier Admin

Število prispevkov : 799
Your age : 29

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jun 18, 2012 11:15 am

Pritisk staršev nad Kathryn je bil neznanski. Včasih si je le želela, da bi bila normalen človek, kot vsi ostali in tako ne bi bila pod drobnogledom staršev. To ji je šlo strašansko na živce, saj so starši praktično vedeli za vsak njen korak na akademiji. No, skoraj vsak. Brez vseh tistih nočnih izhodov. Učitelji na akademiji so staršem namreč vsak dan sporočali njen napredek pri pouku, čeprav je bil pogovor med njimi skoraj vsak dan enak. Namreč, Kath se na akademiji ni mogla ničesar več naučiti. Nikoli ni slišala ničesar novega, kar ne bi že vedela. Ampak kljub temu je bil pritisk staršev neznanski, saj so jo silili, naj vendar odkriva še nove skrivnosi elementa teme. problem pa je bil, da jo je Kath njen element in njegove razsežnosti že plašil. Vse kar je bilo v Kathryn dobrega, je tema iz nje brisala. Že se je spraševala kam to vse vodi, ali bo postala čisto zlo in ravno to jo je plašilo. Po duši ni bila zlobna, ampak element jo je dalal zlobno. Vsak dan se je vedno znova morala prepričevati, da ljudem okoli sebe ne stori nič hudega in žalega in to je bilo presneto težko. Morala se je kontrolirati, da ji zloba ne stopi v glavo.
Danes je bil na vrsti nočni izhod, in Kathryn se je odpravila na pomol, kjer si je vedno lahko zbistrila misli. Pihal je rahel veter, kar je bilo Kath prijetno, saj so se ji lasje rahlo pozibavali okoli obraza. Nenadoma ji je zazvonil telefon in Kath je nejevolno opazila, da jo kliče ravno mama. "Ja?" se je oglasila, ko je na drugi strani zadonel nejevoljen glas. "Kath, ljubica? Zakaj se mi ne takoj oglasiš? Saj si vendar lepo v svojem domu, kajne?" se je oglasila mama in Kath je na veliko zavila z očmi. Kot da takšnega pogovora ne bi že imela. "Ja mama, lepo sem zavita v svoji postelji in berem starodaven učbenik o elementih." ji je sarkastično odgovorila, vendar se je zdelo, kot da mama ni začutila njenega sarkazma. "To je moja pridna punčka! Le tako naprej, da boš vedno najboljša. Saj veš da smo plemiška družina in da nas nikakor ne smeš razočarati. Ne smeš razočarati svoje družine in te starodavne rodbine!" je zopet zadonel mamin glas. Kathryn je malo postala in razočarano zavzdihnila: "Ja mama, razumem. Nikoli vas ne razočarala." In nato je prekinila klic. Zmajala je z glavo in se podala naprej. Komaj je opazila dekle pred seboj, ko se je dekle ogasilo z nekoliko nejevolnim glasom. Krasno, še ena kislica! "Nič ne želim od tebe. In mislila sem, da je to javen kraj. Če pa želi vaše gospodstvo da se umaknem, pa se le bom." ji je pikro dejala, ter se rahlo priklonila. Seveda se je iz dekleta delala norca.
Back to top Go down
https://into-the-mystic.slovenianforum.com

evelyn audrey barthes

evelyn audrey barthes



Število prispevkov : 109
Your age : 31

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jun 18, 2012 12:56 pm

"Lepo, da mi že zdaj izkazuješ potrebno spoštovanje, ampak nazivi so res primerni šele, ko se dejansko prenesejo na osebo," se je sladko nasmehnila Evelyn in tiho prhnila. Če seveda kraljica prej sprejme vse potrebne zakone. Drugače bo moje le posestvo. Namrščeno je ošinila skajeno cigareto v desnici in jo frcnila v vodo. Nekaj trenutkov je le opazovala njeno gibanje po gladini, nato pa je sunkovito dvignila pogled in se končno obrnila k dekletu. Izgledala je približno takšne volje kot ona sama. Saj ne vem, če je to dobro ali ne. Instiktivno je zopet segla v žep, iz katerega je tokrat potegnila celo škatlico. Še pol. Za danes bo. Z veliko težavo je vžigalnik spravila do cigarete, ki je že bila med njenimi ustnicami in jo prižgala. V Dublinu sta ji vse vedno prižigala njena prijatelja, doma pa ded zaradi svojega obvladovanja ognja tudi na daljavo. Če dobro pomislim, sem verjetno kar razvajena. Med pospravljanjem cigaret in vžigalnika je pozornost spet preusmerila na dekle. "Kadiš?" jo je vprašala z rahlim nasmeškom. Glavo je naslonila na pokrčena kolena in tiho opazovala še kar stoječo temnolasko. Rahlo jo je frustriralo, ker ni vedela kaj naj od njih pričakuje. Pri bedakih v Dublinu je bilo to v večini primerih kristalno jasno, pri vseh teh obvladovalcih elementa je bila pa vedno v dvomih. Tudi, ko je bil kakšen na obisku pri njih doma. Za par trenutkov je pogled dvignila na zvezdnato nebo, nato pa ga spet spustila k dekletu. Nočno nebo jo je vedno pomirjalo. "Saj lahko nekam sedeš," je zamahnila s prosto roko po praznem pomolu. Na živce ji je šlo, da jo je morala gledati navzgor. Že tako ni bila med najnižjimi dekleti, pete, ki so bile skoraj ves čas na njenih nogah, pa so jo dale na višino večine fantov in precej nad ostala dekleta.
V tem trenutku si je neizmerno zaželela, da bi bila v tistem njihovem stalnem lokalu, s kozarcem viskija pred seboj. Neumne pogovore sošolcev bi lahko kot ponavadi izklopila in se posvetila le sebi in pijači pred seboj. Dedova briljantna ideja o zamenjavi šole je vse to seveda uničila. Njen ponovni val jeze je poskušala umiriti s stiskom pesti, zaradi česa je seveda zlomila cigareto. "Sranje," je tiho zamrmrala in iz žepa nekako zbrskala novo cigareto. Na hitro je ošinila temnolasko in se preklela zaradi kazanja šibkosti pred nekom drugim. Pogled je ponovno dvignila k zvezdam, le da ga tokrat ni spustila.
Back to top Go down

adrestia

adrestia



Pier Admin

Število prispevkov : 799
Your age : 29

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptySat Jun 23, 2012 10:38 am

Sori za tko pozen odgovor, sam nism lih mela časa. Pa ja vem, beden post, čist brez domišljije -.-"


  • Kathryn je ob njenem odgovoru samo zavzdihnila in zavila z očmi. "Prosim te, prizanesi mi s takšnim nakladanjem, danes zares nisem pri volji." je prhnila in svetlolasko na hitro ošinila, nato pa se zagledala v jezero. V tem trenutku si je želela skočiti vanj, se potopiti v njegovo nekoliko hladno globino in za večno ostati tam noter. Ni več želela biti na tem svetu. V naslednjem trenutku pa se je Kath ob tej misli zdrznila in nejeverno zmajala z glavo. Prvič v življenju si je dejansko želela smrti in roko na srce, to je bilo za Kath zastrašujoče. Stisnila je pesti in v svojo roko priklicala kroglico teme, ter jo začela enakomerno stiskati. To jo je vedno pomirjalo in ji zbistrilo misli. Čez nekaj časa je kroglico teme tako močno stisnila, da je krogilico uničila in zopet je zavzdihnila. Upoštevala je glas dekleta in se vsedla poleg nje. Hrepeneče se je zazrla v cigareto, na kar jo je spomnilo na vse tiste zabave in brezskbno življenje. Želela si je podoživeti tisti občutek lagodja in se nikdar več vrniti na to mesto, kjer je sedaj sedela. "Če že ponujaš..." se je naposled le oglasila in vzela dekletu cigaret iz roke. V žepu je našla vžigalnik in si jo prižgala. Na veliko je potegnila, ter zaprla oči. Prepustila se je občutku dima in v grlu jo je rahlo zapeklo, saj že zares dolgo časa ni kadila. Izdihnila je cigaretni dim, ki se je nato ovil okoli njene glave in v očeh jo je rahlo zapeklo. Opazila je, da je dekle kar naenkrat zlomila cigareto in Kath se je zazdelo, da tudi ona ni ravno pri sebi. Glede na svoj instinkt je Kath ugibala, da sedi z obvladovalko zraka, kar jo je spravilo še v slabšo voljo. Ironično se je zasmejala, saj je spoznala, da je Kath dekletova mentorica, ter da bi ji v takem trenutku morala pomagati. Ampak kaj, ko sta bile prav obe dekleti duševni razvalini. "Očitno tudi ti nisi ravno pri sebi, kaj te muči?" jo je ogovorila, ter se zazrla vanjo, ter jo sedaj končno dodobra pogledala. Namuznila se je svojemu šibkemu tonu glasu, saj je bil ponavadi Kathin glas vedno polen sarkazma. Še zadnjič je potegnila cigareto, nato pa preostanek vrgla v jezero. Zopet se je zazrla v dekle, ter spregovorila: "Jaz sem Kathryn Garnet, ti pa si?" Predstvila se ji je, ter dekletu ponudila roko.
Back to top Go down
https://into-the-mystic.slovenianforum.com

evelyn audrey barthes

evelyn audrey barthes



Število prispevkov : 109
Your age : 31

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jun 25, 2012 10:26 pm

naah, ni panike, sej vem kako je ;D

Evelyn je z rahlim nasmeškom v nebo izdihnila ogromen oblak dima in opazovala njegovo pot in počasno razblinjanje. Vedno je rada pritiskala na gumbe ljudi okoli sebe. Po pravici povedano so se ji osebe, ki so znorele zdele bolj … normalne kot tiste, ki so vse le požirale. "Le danes?" se je tiho namuznila in jo na hitro ošinila. Ta je pa danes očitno res razvalina. No, kdo se oglaša. Z radovednostjo je opazovala njeno igranje s kroglico teme. Njen ded res ni imel veliko znancev, ki bi obvladovali ta element. Nekaj v zvezi s tem, da bi ga so preveč nepredvidljivi. Temnolaska je to kroglico očitno uporabljala za ohranjanje živcev. Zanimivo. Še v takšnem stanju obvladuje element. Sama se je ob malce bolj normalnih dneh igrala z rahlimi vetriči, ki jih je vrtela okoli svoje glave. V svojih najslabših momentih je običajno le eksplodirala in popolnoma izgubila kontrolo. Iz misli se je stresla, ko se je dekle usedlo zraven nje. Ko si je pomagala z eno od cigaret iz njene škatlice se je le rahlo nasmehnila. Nekako ni pričakovala velikega števila kadilcev tu. Seveda jo je vse spet privedlo do Irske in njenega nezadovoljstva. Ravno se je nekako umirila, ko je spet zaslišala temnolasko. "Tu sem, mislim, da je to že dovolj velik razlog," je grenko izdavila. Brez kontrole, brez zaščite, še svojega najljubšega revolverja ni smela vzeti sem. "Pa že tako ne spadam med najbolj vesele osebe. Precej nenavadno, glede na knjige," je prhnila. Za to je krivila očeta, ki je sigurno nekako omejil njene moči, s tem, ko jih sam ni imel. Rahlo sumničavo je ošinila roko, ki jo je Kathyrn ponudila ob predstavitvi, nato pa segla vanjo. "Evelyn Morrigan Conyngham. Kako me kličeš mi je popolnoma vseeno, dokler ne izumiš kakšne okrajšave," se je še sama predstavila. Temnolaskino ime ji je zvenelo nekako znano. Sumila je, da so ji ga omenili ob vpisu, a takrat seveda ni bila pozorna na praktično nič. "In, kaj je tvoj razlog, da sredi noči sediš na pomolu v ... takšnem stanju?" je vprašala po parih trenutkih tišine. Ni bila navajena drugih spraševati o njihovih problemih, a sumila je, da z učenci tu, ne bo mogla ravnati isto kot je s starimi sošolci.
Back to top Go down

adrestia

adrestia



Pier Admin

Število prispevkov : 799
Your age : 29

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyWed Jul 04, 2012 12:15 pm


- - - - - - - - - - - - - - - - - - -
KATHRYN GARNET
sometimes i pretend to be normal. but it gets boring. so i go back to being me.

Kathryn so gležnji od visokih salonarjev že prav pošteno boleli. Ljudje bi si mislili, da je visokih pet navajena in jih lahko nosi po cele dneve, ampak resnica je bila drugačna. Zato se je Kath odločila, da si jih bo preprosto sezula. Saj pa je tu bila sama z obvladovalko zraka in zgledalo je, da tudi dolgo časa nebo nobenega prišleka. »Gležnji me strašansko bolijo, ampak saj veš, moram paziti na ugled.« je potožila dekletu zraven sebe, čeprav ni vedela ravno zakaj. Pozornost je zdaj preusmerila k njej in z zanimanjem opazovala njene svetle lase, čeprav so ji bili navadno bolj všeč temnejši. »No ne samo danes, občasno. Imam svoje dobre dneve pa tudi slabe. Kot vsak normalen človek.« ji je odgovorila, ter dekle še bolj pozorno pogledala. Ob njenem naslednjem odgovoru se je še bolj začudila, saj ni še nobenega slišala, da bi govoril čez akademijo. »Pri meni je pa ravno nasprotno. Akademija je nekaj najlepšega, kar se mi je v življenju zgodilo, saj sem tako lahko končno šla stran od staršev. Čeprav sem zadnje čase tu prav zamorjena, ker bi rada šla v svet, ampak me vrhovni tu očitno bolj potrebujejo.« ji je dejala, ter obupano zavzdihnila. Želela si je novih pustolovščin, ki se jih da dobiti samo z obiskom sveta. Ampak na žalost, je bila že skoraj celo življenje zaprta na tej akademiji. Mogoče pa so se jo vrhovni bali poslati v svet? O tem še ni veliko premišljala, ampak je vsekakor bilo vredno premisleka. »Poznam kar nekaj oseb, ki so ravno nasprotne svojemu elementu. Zgodilo se je že, da je izjemno težavna, temačna osebnost dobila element zemljo, ki je sama po sebi čista dobrota. Ampak vrhovni na akademiji so v tej osebi globoko v duši videli, da je pravzaprav dobra in moram reči, da ji je zemlja kar dobro dela. Pa zdaj ne pravim, da vrhovni ne delajo napak. Možno je, da so ti dodelili napačen element, ampak s tem se boš morala sprijazniti, saj boš z zrakom celo življenje zaznamovana.« se je Kath razgovorila, saj je zadeve dobro poznala. Sama ni nikoli dvomila kateri element bo dobila, saj je bila tema del njene rodbine. In tudi vrhovni z dodelitvijo elementa niso komplicirali. »Evelyn, zanimivo ime. Zdi se mi, da sem nekje prebrala da ime Evelyn pomeni lepoto.« je še dodala, ter skomignila z rameni. Nasprotno je njeno ime Kathryn« pomenilo čisto, priimek »Garnet« pa temo. Čista tema? Zanimivo... Še nikoli ni razmišljala o svojem imenu na takšen način. »Oh saj veš, družinski problemi, nič takšnega.« je brezbrižno odgovorila, čeprav je v njej kar precej vrelo. Ampak z neznanko sedaj ni hotela govoriti o svojih družinskih problemih.

Iz razmišljanja pa jo je potegnilo glasno pokanje lesa. Kathryn se je sunkovito obrnila in opazila da se pomol ruši z neverjetno hitrostjo. »Pazi!« je Kath zakričala Evelyn in jo v zadnjem trenutku povlekla na del pomola, ki je ostal še cel. Zasopihano je opazovala nadaljnjo rušenje pomola, ter glasno zaklela. V naslednjem trenutku pa je voda začela glasno pljuskati in kmalu je špricala vse naokoli, kot da bi nekdo v gladko jezero metal bombe. »Kaj za vraga?!« je presenečeno in nekoliko preplašeno dejala Kathryn. Skušala je najti izvor tega kar se je dogajalo, ampak še vedno se je zdelo, da je vse skupaj prišlo iz niča. Če bova tu ostale še dolgo časa, se nama lahko še kaj hudega zgodi. Mogoče celo umreva. Kaj pa če naju kdo skuša ubiti?! Še zadnjič se je obrnila okoli sebe, ko je v daljavi zagledala nekaj, kar jo je neznansko šokirano. V trenutku šoka je sunkovito zajela sapo, ter Evelyn pocukala za rokav...


- - - - - - - - - - - - - - - - - - -

STATUS single.TAGGED evelyn WEARING shirt, jeans, high heels
WORDS 600 NOTES ja vem malo sm bla lazy pa se mi ni dal nč pisatxD

this template was
BITTEN BY BISCUIT!? at CAUTION 2.0!
Back to top Go down
https://into-the-mystic.slovenianforum.com

evelyn audrey barthes

evelyn audrey barthes



Število prispevkov : 109
Your age : 31

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyThu Jul 05, 2012 12:21 am

Pier Tumblr_m6noy01Rrh1qeunudo1_5001
And all I loved, I loved alone.

"Za par dni jih zamenjaj za nizke, saj se tudi najde kaj spodobnega," je rahlo skomignila Evelyn in na hitro ošinila svoje sandale. Sama sicer z visokimi petami nikoli ni imela pretiranih problemov, je pa res, da je za udobje plačala kar lepo količino denarja. Čeprav tudi temnolaska ni zgledala pretirano revna. Kar malce je pogrešala tisto naključno sprehajanje po trgovinah s … prijateljicami. In pogoste lete v Pariz, ko na otočju niso nič našle. Oh. Pozabila sem se pozanimati kaj je z izhodi. Ob misli na to, da ji je toliko stvari ušlo iz spomina, se rahlo namrščila. Ni ji bilo všeč, da jo je sprememba tako pretresla. "Hmpf, normalen človek," je prhnila. "Ne vem, če sem že spoznala kakšnega," se je rahlo nasmehnila. Verjetno bi lahko kot normalne ljudi upoštevala moški del svoje družbe. Ženski se ji je zdel preneumen. "No, verjemi mi, ko ti rečem, da akademija ni edini način, da se kaj naučiš. Le bolj te usmeri v vse," je tiho rekla. Pa čeprav to mogoče ni dobro. Rahlo je stresla svojo glavo in spet dvignila pogled. "Je pa res, da nisem odraščala v popolnoma normalnih okoliščinah," je zamišljeno dodala. Če bi živela z očetom in njegovo novo ženo, bi verjetno hrepenela po pobegu. "V naši družini so večinoma vsi tradicionalno obvladovalci enega od "svetlih" elementov. Ded ognja, ostali pa v večini duha ali zraka. Jaz sem že precej hitro začela kazati malce večjo afiniteto za zrak," je razložila in nalašč poudarila narekovaje pri svetlih. Sama je bila, kot večina njene družina, v takšnih stvareh raje nevtralna. V sivini. Njihovo posestvo je bilo nekakšno postajališče za kup različnih obvladovalcev, ki so potovali po svetu in počeli njej le malce znane in precej nelegalne stvari. Nikoli ni spraševala. Tudi deda ne, kje jih je sploh spoznal. Nekaterih stvari pač ni treba vedeti. "Kaj pa bi počela med potovanji po svetu?" je vprašala z rahlim nasmeškom. "Lepoto, življenje. Precej ironično, glede na to, da je Morrigan irska boginja vojne," se je zarežala ob omembni svojega imena. Ironija lastnega imena jo je vedno zabavala. Tudi vsi dedovi znanci so ga pohvalili pri izbiri drugega imena. Ob razlagi njenega problema se je rahlo zamislila. Tipičnih družinskih problemov si ni znala preveč dobro predstavljati, glede na to, da je vedno bila dedova zlata deklica. Čeprav glede na odnos med očetom in starima staršema verjetno niso bili preveč prijetni. "Ja, vem," je na koncu pokimala in med tišino iz žepa zbrskala novo cigareto.

Ko je začel pokati les, je v šoku okamenela s cigareto v ustih. Naslednji trenutek je že ležala na še celem delu pomola, na katerega jo je povlekla Kathryn. Vse se je dogajalo tako hitro, da ni bila sposobna dojemati okolice. V njej se je začela zbujati njej dobro znana panika, ki bi celotno stvar verjetno le še otežila, glede na to, da so jo spremljali izbruhi moči. "Ne zdaj, ne zdaj, ne zdaj," je pomrmravala in precej dolge nohte zapičila v svoje stegno. To dejanje jo je rahlo pomirilo in sposobna se je bila dvigniti na noge. Pričakalo jo je popolno razdejanje pomola in razburkano jezero, ki je izgledalo kot da vanj nekaj pada. Kaj. Kaj. Kaj. Ponovno je začutila napad tesnobe in globoko vdihnila, da bi ga umirila. Za par trenutkov je pogled dvignila na nebo, ki je bilo mirno kljub razdejanju spodaj. Kathryn jo je naenkrat pocukala in sunkovito je spustila pogled kamor je gledala temnolaska. Precej daleč za njima je stala postava, ovita v sence. V naslednjem trenutku je spet izginila. Druga stran jezera se je nenadoma osvetlila in Evelyn je v nosnice stopil znan vonj – dim. Iz sebe je spravila tih krik, ki ga je skoraj zadušil polni udarec paničnega napada. Čutila je, kako počasi izgublja kontrolo nad sabo in svojim elementom. Dregnila je Kathyrn, čeprav ni vedela ali jo je želela opozoriti nase ali pa je hotela da kaj naredi v zvezi s požarom in pojavo. Vedela je le, da je na robu tistega prepada, katerega je nazadnje prestopila ob babičini smrti.
Back to top Go down

adrestia

adrestia



Pier Admin

Število prispevkov : 799
Your age : 29

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyFri Jul 06, 2012 12:23 pm


- - - - - - - - - - - - - - - - - - -
KATHRYN GARNET
sometimes i pretend to be normal. but it gets boring. so i go back to being me.

»Nizki čevlji niso ravno zame. Ljudje so me že navajeni v visokih petah in takšnega posrečenega ugleda, pač ni dobro spreminjati.« ji je odgovorila, ter si nekoliko pogladila gležnje. Že večkrat je razmišljala o zamenjavi salonarjev s čevlji brez pete, ampak se je vedno vračala k visokim petam. Pa še njene noge so bolje izgledale v tovrstnih čevljih. »Verjemi mi, na akademiji obstaja kar veliko normalnih ljudi, ki pa so tudi precej dolgočasni. Ja, žile si lahko zrežeš, če si poleg njih.« je nato dejala, ter se namuznila. Z »normalnimi« ljudmi po navadi ni imela posla, le če jim je morala pomagati kot mentorica. Drugače pa se jim je že na daleč izogibala. »Zares zanimivo, svetla družina. Čeprav pravijo, da zrak v sebi nosi tudi kar precejšen del temnega. Zdaj pa jim verjemi ali ne, meni je popolnoma vseeno.« je Kathryn skomignila z rameni. Za svojo družino ne bi mogla reči, da je ravno »svetla«, ravno nasprotno: »V moji družini pa so že stoletja vsi obvladovalci teme. Pa naj to vzameš kot dobro ali pa slabo.« Ni si mogla predstavljati, da bi kdajkoli obvladovala kakšen svetel element. Da bi pa kje celo obvladovala svetlobo, pa se ji je že ob tej misli obrnil želodec. Ne, s svojim elementom je bila kar precej zadovoljna. »Nevem dragica, najprej boš vse morala razčistiti sama pri sebi. Kot opažam, si očitno precej razdvojena osebnost. je Kath na koncu zaključila ter se zazrla v vodo.

Prav tako, kot Evelyn, je tudi Kathryn opazila postavo zavito v sence. Vse skupaj se je Kathryn zdelo, da gleda kot v počasnem posnetku, kar pa za Evelyn ne bi mogla reči. V naslednjem trenutku ji je v nos že stopil vonj dima in v daljavi je zagledala plamene, ki so izstopali iz visokih dreves. Kath je ocenila, da so prav presneto blizu akademije in v srcu jo je stisnilo. Čeprav je lahko govoričila čez akademijo in kako težko je biti zaprt v njej, je bil vseeno njen dom. Precej boljši in toplejši dom od njenega lastnega z družino, če smo natančni. Ko pa je Kathryn usmerila pogled nazaj k Evelyn in videla, kaj se s punco dejansko dogaja, je prebledela. Očitno je dekle doživljajo napad panike in sedaj je bila Kathryn precej razdvojena. Želela si je iti pomagati na akademijo, opozoriti vrhovne o vsem dogajanju, a po drugi strani dekleta ni mogla tu pustiti samo. Vraga, saj si bo še kaj naredila! Odločila se je, da bo uporabila najhitrejši način treznjenja, ki je bil velikokrat tudi najbolj učinkovit. Dekletu je preprosto primazala zaušnico in ji nato začela prigovarjat: »Evelyn, zberi se zaboga! Prisežem, da če se mi v hipu ne zbereš, te vržem v jezero!« Ni čakala na dekletin odgovor, saj ni bilo več časa. Prijela jo je za roko, ter jo povlekla proti koncu pomola, v gozd, ter do akademije, kjer je požar že zajel najvišje stolpe. Z Evelyn sta skozi vhod vstopili v akademijo...



- - - - - - - - - - - - - - - - - - -

STATUS single.TAGGED evelyn WEARING shirt, jeans, high heels
WORDS 487 NOTES lahko nadaljuješ v nekje not v akademiji če hočešWink

this template was
BITTEN BY BISCUIT!? at CAUTION 2.0!
Back to top Go down
https://into-the-mystic.slovenianforum.com

evelyn audrey barthes

evelyn audrey barthes



Število prispevkov : 109
Your age : 31

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jul 09, 2012 9:55 pm

Pier Tumblr_m6noy01Rrh1qeunudo1_5001
And all I loved, I loved alone.

"Dovolj dobro zacementiranemu ugledu dan s čevlji brez pete nebi smel škoditi," jo je ošinila Evelyn. "S pravimi kombinacijami oblačil se da tudi nadomestiti videz daljših nog, ki jih dajo pete," je še dodala po parih trenutkih. Ob tem pogovoru je še bolj hrepenela po domu in rednem nakupovanju. "Lahko zaradi dobrega razloga zapustiš akademijo za dan, dva?" je vprašala. Razlog bi si že lahko zmislila, ded bi jo verjetno podprl. Ali pa tudi ne, glede na to da jo je poslal sem. "Zato se ne razumem z očetom. Človeka, ki bi si bolj želel normalno in enolično življenje še nisem videla," je prhnila. Na njegovo žalost je bil del njihove družine. "Svetlo sem namenoma poudarila z narekovaji," se je namuznila. "Čeprav se družino večinoma dojema kot svetlo, smo v resnici vsi v sivini. Ded se je vedno bolj nagibal k temi, ampak ga je babica držala nazaj. Njegovi … znanci se pa tudi neradi opredeljujejo," se je rahlo nasmehnila ob spominih. Dedu je neko pretirano opredelitev preprečevala že njegova paranoja, sama se je pa tudi raje igrala z obema stranema. "Tako, da sebe malce težko potisnem v neko škatlico temnega in svetlega. Je pa to očitno zahteva akademije," se je namrščila. "Ne vem, če je razdvojena pravi izraz," je napol zašepetala. Še sama ni vedela, kaj je narobe z njo.

Zaušnica, ki ji jo je prisolila Kathryn jo je za nekaj trenutkov streznila. Brez neke pretirane energije ji je pustila, da jo zvleče do vhoda, kjer jo je ustavila z močnim potegom. "To kar si videla je razlog, zaradi katerega sem bila poslana sem," je napol siknila. Zdelo se ji je bolje, da ve kaj se dogaja, vsaj glede na trenutno situacijo. "Od babičine smrti imam obdobja brez kontrole. So še druge stvari ampak ne tako problematične," je hitro zdrdrala. Večinoma ne tako problematične. "In verjemi, ni lahko ohraniti kontrolo," je dokončala in se naslonila na zid. Iz kotička očesa je temno pojavo opazila na vrhu stopnišča in spet skočila naprej. Pojava je v naslednjem trenutku spet izginila. "Če je ta človek sam, verjetno cilja na točno določeno osebo. Glede na širok spekter znanja je verjetno samouk. In plačanec," je tiho zamrmrala, ko ji je nekako uspelo potisniti nov napad panike. V dedovem krogu jih je bilo par, čeprav nikoli ni pomislila, da bi lahko bila tarča enega od njih. Kot tudi nikoli ni pomislila, da bi dedov krog lahko imel nasprotnike. Neumna. Neumna. Zakaj me je poslal sem. "Čeprav ga ne razumem. Običajno hitro opravijo," je še napol zašepetala. Še sanjalo se ji ni kaj bi naj storili. Glede na trenutno rahlo trhlo samozadrževanje ni vedela, če bi bilo varno uporabljati element. Ogenj bi prej razširila kot zadušila. Umakniti se zdaj nebi bilo pametno, opažena je že bila. Ded bi rekel, da se je takšne nevarnosti potrebno znebiti. S tresočo roko je prižgala cigareto, v upanju, da jo malo pomiri in vprašljivo pogledala Kathyrn. "Kaj idej?" je izdavila.

Back to top Go down

Gost


Guest


Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptySun Jul 15, 2012 5:04 pm

(a loh na novo? Kar bom)

Xiaoyu se je sprehajala ob jezeru in Jin je bil z njo. Drug drugega sta porivala v jezero, tako, da je bila že čisto mokra. Lasje so ji v pramenih obkrožali obraz. Odšla sta do pomola in Jin je Xiao spet porinil noter. Ampak tokrat ga je presenetila in ga prijela za roko, tako da je v jezero potoval z njo. Škropila sta se, utapljala, plavala sta skupaj in se noro zabavala. Xiao se je spomnila nekaj norega in Jinu rekla, naj se z njo potopi na dno jezera. Odplavala sta prav na dno in plavala sta skupaj, držala sta se za roke. Xiaoyu se je to zdelo nekaj najlepšega v celem življenju. Ko sta priplavala na dno, je Xiao s pomočjo magije Jinu sporočila, da bosta tekmovala, kdo zdrži dlje pod vodo. Tam sta bil kakšne pol ure, potem pa Xiao ni zmogla več. Odrinila se je in plavala proti površju. Jin se ji je takoj pridružil. Plavala sta skupaj in malo pod površjem je Jin prijel Xiao za bok. Obrnil jo je k sebi. Njegove črne oči so se zazrle v njene. Objel jo je in objeta sta plavala do zraka. Ko sta butnila iz vode, sta zagledala obraz…
(Hannah Cassie Evans)
Back to top Go down

hannah cassie evans

hannah cassie evans



Število prispevkov : 186
Your age : 25

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptySun Jul 15, 2012 8:16 pm

for xiaoyu
Pier 000
Even when you leave, memories will stay behind...

    Bili so časi, ko je bila najtežja stvar v dekličinem življenju izbrati katero obleko bo nosila njena barbika. Ti časi so, ko so se njene največje pravice spremenile v odgovornosti, izginili. A ostali so spomini. Tisti, ko se je s starši sprehajala po mestecu v Grčiji in lizala sladoled. Opazovali so sončni zahod in se počutili kot v koncu nekega filma. Vsi so iskreno mislili vsak »Rad te imam.« Tisti, ko sta prišla starša skupaj po njo v šolo in so se kasneje ustavili na pici, kjer so se pogovarjali o vsem mogočem. Dekle je svojim staršem lahko zaupala vse, od a do ž. Z mamo je govorila o ljubezenskih težavah in slabih prijateljih, ki so se v tistih trenutkih zdeli najbolj grozna stvar na vsem svetu. Z očetom je govorila o šoli, ocenah in pomoči pri delu in no pri izbiri fantov tudi včasih. Potem so bili tukaj trenutki, ko je s najboljšo prijateljico prebedela celo noč, ali ko je doživela prvi poljub. Vse to se je izbrisalo, ko sta se njena starša ločila. Potem je pristala tukaj. Na Elemnts of magic. Njeno življenje se je spet počasi izboljšalo, a njene dolžnosti se niso razkropile, le povečale.
    Z temi spomini se je sprehajala ob jezeru. Bolj od vsega je pogrešala te trenutke, a zdaj je imela druge skrbi. Skrbeti je morala, da se učenci na šoli počutijo dobro in jim pomagati pri njihovih elementih. Predvsem tistim, ki obvladujejo svetlo magijo. Popraskala se je po tetovaži bele lilije, ki ji je krasila levo lice. Z nasmeškom se je ustavila na pomolu in opazila prikupen par. Takoj je vedela, da je dekle uporabnica svetlobe. S tem se je malce razveselila, na akademiji ni bilo veliko le teh. In njuna čustva so bila tako močna, da se je morala ob njuni ljubezni počutiti vedno boljše. Ko sta objeta skočila iz vode je morala spregovoriti. »Haj.« je pozdravila v upanju, da ju ne moti pri čem pomembnem. "Kakšna je kaj voda?" je smeje vprašala. Dekletu je malce zavidala, ko bi le tudi sama imela nekoga, ki bi ji stal ob strani...
Back to top Go down

Gost


Guest


Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jul 16, 2012 3:18 pm

Xiao in Jin sta se hitro odtrgala drug od drugega. Xiao je zardela do konca, zato je namesto nje spegovoril Jin "Hej, voda je kul," Xiao ga je butnila v ramo, češ Hej, ne pogovarjaj se tako! Jin jo je butnil nazaj, seveda priateljsko, potem pa ga je nekaj potegnilo za nogo in znašel se je pod vodo. Ugotovil je, da je bil tisto nekaj nihče drug kot Xiao. Ko je prišel nazaj a površje, se je Xiao hihitala kot pečen piščanec in vrnil bi ji, če zrave ne bi bilo še nekoga.
Xiao se je končno opogumila in spregovorila. "Hejla, jaz sem Xiao, to pa Jin," je pokazala na Jina, oziroma ga je poškropila in seveda ji je to vrnil, le da je bil njegov val petkrat večji. Tako zelo si je želela, da bi kočno spoznal, kaj čuti do njega. Čeprav bi to lahko bil popoln zmenek, ni bil. Ne za Jina. On je čutil samo prijatelstvo in ničesar drugega. Tako je mislila Xiao. "In ja, voda je v redu," je še enkrat odgovoila na njeno vprašanje. Potem, ko jo je podrobneje pogledala, je spoznala, kdo je to. "Hej, ali niste vi moja mentorica?!" je vprašala še vedno v vodi.
Back to top Go down

hannah cassie evans

hannah cassie evans



Število prispevkov : 186
Your age : 25

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jul 16, 2012 3:33 pm

for xiaoyu
Pier 000
Even when you leave, memories will stay behind...

    Hannah se je zasmejala. Xiao in Jin, kot sta se osebi predstavili, sta se ji zdela nad vse prikupna. Dekle jo je spominjalo nanjo pred nekaj leti, ko se je zatreskala v svojega prijatelja. Stvar se ni najboljše izšla, a tisti kratek teden, ko sta hodila, je še vedno eden njenih najlepših spominov. Dvakrat ji je celo častil milkshake, pri čemer je Cass prišparala celih 10$. No, včasih se tudi zato splača imeti fanta, kajne? Hitro se je zbudila iz svojih misli in spomine postisnila na stran. "No, jaz sem Hannah Evans." je še sama pristavila svoje ime in jima pokimala. "Če bi bila za stopinjo bolj topla bi se vama še jaz pridružila." je povedala bolj v šali. Enostavno ni mogla s svoje kože. Bila je popolna... recimo. Ob naslednjim vprašanjem se je malce zresnila. Ne glede na majhne privilegije je bila odgovornost velikanska. "Če obvladuješ svetlobo, kot predvidevam potem ja." je odgovorila. Pogled je usmerila v Jina. "Kateri elemnt pa imaš ti? je vprašala. Nekako ga ni mogla opredeliti.
Back to top Go down

Gost


Guest


Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyMon Jul 16, 2012 5:58 pm

Xiao se je zasmejala njenemu komentarju. »Saj grem jaz zdaj iz vode,« je rekla, Jin pa je prikimal in odplavala je proti pomolu, Jin pa za njo. Sumila je, da bo nekaj ušpičil. In tudi je. Ko se je Xiao kobacala na pomol, jo je potegnil dol in spustila je krik presenečenja. No, bolj zacvilila je. Ko se jspet prikazala a gladini, je bil Jin že na pomolu. Nerodno je prišla na pomol, potem pa Jina sunila v ramo. Seveda ne preveč, saj res ni hotela, da se v njemu zbudi tisti hudič. »Ja, jaz obvladujem svetlobo,« je med prerivanjem rekla Xiao. Končno jo je Jin porinil nazaj v vodo. Bila je nepripravljena in je pogoltnila veliko vode. Ko je prišla na zrak, se je davila, a je še vseeno rekla: »Jin Kazama, zadavila te bom!«
Jin se je na Xiaoino grozilo zasmejal. Vedel je, da ne misli resno. Ko ga je Hannah vprašala kateri element obvladuje, pa se je zresnil, prav tako kot Xiao, ki je že prišla na pomol in se je ustavila na pol poti, da odrine Jina. Nekako ji ni upal povedati resnice. Ampak tvegal je. »Am… Jaz… V bistvu ne obvladujem nobenega elementa. Jaz sem… Kot nekakšen hudič. To imam v genih. Tudi moji dedki in moj oče, ki ga, BTW sovražim so hudiči. Oni to obožujejo, jaz pa sovražim. Ko se spremenim v hudiča, to je lahko kadarkoli, se ne morem obvladovati. Postanem najbolj zlobno bitje na celem planetu in napadem ali celo ubijem lahko vsakogar. Zelo me skrbi, ampak vedno prej začutim kot nekakšno slabost in vsem naročim, naj se skrijejo. Prosim, nikomur ne povej. Tudi zaradi tega bom do konca življenja samski, da se moj rod ne bo nadaljeval in ne bo več hudičev.«
Xiao je ob zadnjem stavku postala zelo žalostna. Saj je vedela, ampak je še vseeno upala, da si bo premislil. Glavo je žalostno sklonila.
Back to top Go down

hannah cassie evans

hannah cassie evans



Število prispevkov : 186
Your age : 25

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyTue Jul 17, 2012 7:26 am

for xiaoyu
Pier 000
Even when you leave, memories will stay behind...

    Hannah je takoj opazila, da Xiaoyu do Jina ne čuti samo prijateljstva. Ni si znala pomagati to se je je zdelo tako lepo, sploh ker sama ljubezni že dolgo ni čutila. Ali ni bilo prave osebe, ali pa je ona pač ni videla. Kakorkoli, po nekaj zlomljenih primerih se je nekako o poklicala za 'Forever alone'. A nikoli ni bila oseba, ki drugim ne bi želela sreče.
    Ponovno se je spet zasmejala. Ko bi le ona imela nekoga takšnega... "In, Xiao, kako ti gre? Element mislim. Že znaš kaj?" je z iskrenim zanimanjem vprašala in na ustnicah pustila majhen nasmešek. Vedno je rada govorilo o Svetlobi. Med poukom, s prijatelji, s učenci... Kjerkoli, kadarkoli.
    Ob Jinovih besedah se je rahlo zresnila. "In ni nobene možnosti, da bi te rešili tega hudiča?" je vprašala. Malce jo je zaskrbelo. "Ne bom, tiho sem kot grob."je še dejala malce mrko. Pogledala je Xaio in se ji malce skrivnostno nasmehnila. "Veš, Jin, včasih je oseba, ki te ima neizmerno rada vedno poleg tebe le da se ti tega ne zavedaš. Nekateri te bodo imeli rada kljub preklestvu. Zaradi hudičev se ne bi smel odpovedati ljubezni."
Back to top Go down

Gost


Guest


Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyTue Jul 17, 2012 9:27 am

Xiao je mislila o Jinu in o tem, kako je lušten in preprosto se ni mogla sprijazniti s tem, da ne bo nikoli z njim. Pri njej je vedno obstajalo upanje. Spomnila se je še enega dneva, ko sta se z Jinom prvič in edinič skregala. Jin je bil tik pred tem, da se spremeni v hudiča, Xiao pa za to takrat še ni vdela. Težila mu je, ko je kar naenkrat vzrojil in jo nadrl. Bila je zelo prizadeta in je jokala več dni skupaj. jin jo je tudi udaril, ampak potem, ko se je že spremenil v hudiča. Od tega se ji še vedno vidi majhna brazgotina na trebuhu. Nezavedno se je je dotaknila. Xiao ni vedela, zakaj se je spomnila ravno tega. Mogoče zato, ker ji je takrat Jin povedal vso resnico in je ugotovila, da ne bo nikoli z njim.
Končno je odgovorila na vprašanje. »Am… ne ravno najbolje. Zadnje čase sem zelo zmedena, zato včasih, ko hočem narediti malo svetlobe, namesto tega dobim… ne upam povedati,« je rekla Xiao. Ko je slišala, kaj je vprašala Jina, se je v upanju obrnila k njemu.
Jin ni vedel, koga misli s tem, bil je tako rekoč slep. A še vseeno se je nasmehnil in rekel: »No, OK, hvala. In ne, hudiča se nikakor ne morem rešiti.«
Back to top Go down

hannah cassie evans

hannah cassie evans



Število prispevkov : 186
Your age : 25

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyTue Jul 17, 2012 6:03 pm

for xiaoyu
Pier 000
Even when you leave, memories will stay behind...

    "No, to je lahko problem ja. Če ti bo še dolgo delalo težave me lahko obiščeš v domu Viserrys, soba dva. Preprična sem, da gre rešiti tudi tvoje težave. Te ali tiste druge." je dejala Hannah. Z zadnjim je mislila predvsem na njeno še neuslišano ljubezen do Jina. "Kaj dobiš? Lahko mi zaupaš. Častna svetlobna!" se je nasmehnila in jo pričakujoče pogledala.
    Čez čas se je obrnila k Jinu. "Kakorkoli, prepričana sem, da ti bo uspelo, karkoli pa nameravaš narediti z njim. In imaš Xaio, prepričana sem, da se lahko zaneseš nanjo." je rekla in sedla na ograjo ob pomolu.
    Pihal je nežen vetrič, ki ji je rahlo mršil lase, a se za to ni zmenila. Dan je bil jasen, na nebu ni bilo niti sledu o oblakih. Svetloba se je raztezala povsod okoli njih in Cassie se je ob takih trenutkih vedno počutila bližje svojemu elementu. In ko je bila bližje svetlobi je bila srečnejša.

Back to top Go down

Gost


Guest


Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyTue Jul 17, 2012 6:17 pm

Xiao se je nasmehnila profesorici. »Pa saj mi ne bi verjeli,« je rekla. Ko je enkrat poskusila delati s svetlobo, je namesto luči dobila udarec v obraz. A to ni bilo tisto, kar ji ni upala povedati. Bilo je nekaj bolj… no, bolj osebnega. »Ampak vsi tukaj tega ne smejo slišati,« je rekla in Jina porinila pod vodo. »Ko sem poskušala ustvariti svetlobo, se je pred mano pojavila osupljiva podoba mene, Jina in majhnega… no, dojenčka. Misliš, da se mi je prikazala prihodnost? Dostikrat sem tudi že prej videla nekaj malega o prihodnosti, vendar slika nikoli ni bila tako jasna.« Bilo jo je kar sram ob tem in ni pričakovala, da ji bo Hannah sploh verjela. Pač, enostavno NISEM zmožna tega, si je še naprej govorila.
Ko je Jin pristal v vodi, je videl nekaj zanimivega. Ampak s tem se zdaj ni obremenjeval. Spraševal se je, česa ni smel slišati. Ko je butnil na površje, si je ogledoval Xiao. Ko ji je veter zapihal v lase in jih je razmršil, je bila zelo luštna. Že od nekdaj mu je bila všeč tudi vizualno, a do nje ni mogel, ni smel čutiti česa več kot prijateljstva. Pač, enostavno nemogoče. Zaboga, saj sem hudič! Jin je o sebi imel zelo slabo mnenje. Prišel je na pomol. »Kaj sem zamudil?« je vprašal.
Back to top Go down

hannah cassie evans

hannah cassie evans



Število prispevkov : 186
Your age : 25

Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyThu Jul 26, 2012 1:21 pm

"Preiskusi me." je odvrnila Hannah in se ji pricakujoce zastrmela v oci. Skocila je s pomola in se nasmehnila Jinovemu padcu. Po njenem odgovoru je povzdignila obrvi. "Pravzaprav je cisto mozno, da si videla v prihodnost. To je ena od mnogih moci, ki jih imajo uporabniki Svetlobe. Ceprav se v zacetniski stopnji to naj ne bi se dogajalo je mozno, da malce prehitrvas. Tudi pri uporabnikih posameznega elementa so nekateri boljsi v enih, drugi v drugih stvareh." je pojasnila. Bila je skoraj prepricana, da je kar je Xaioyu videla res. "Ce zelis, se lahko prepicava..." je predlagala, takrat pa je na pomol prilezel Jin. "Nic pomembnega." je idvrnila in skrivma pomeznila Xaio. Lasje so ji zaradi vetra silili v obraz in zato si jih je spela v trden cop. Meddrugim je zalotila Jina kako opaze svojo rjavolaso prijateljico. Mogoce Xaiina ljubezen le ni tako neuslisana. Mogoce jima na poti stoji le Jinovo orekletstvo.. je pomislila in takoj, ko so se te besede izoblkovale je vedela, da ima prav.

{sorry, za pozen odgovor, pa sorry za bede post, dans mi nic ne gre-.-}
Back to top Go down

Gost


Guest


Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier EmptyFri Jul 27, 2012 5:24 pm

Xiao so se zasvetile oči. To je pomenilo, da bosta z Jinom skupaj. Verjetno . Nasmehnila se je. Potem je bila še bolj vesela, ker ji je uspelo nekaj, kar začetnikom navadno ne uspe. »To je super,« je rekla. Potem je Jin prišel z vode. Zatopila se je v misli. Njegovo telo je bilo popolno. Te mišice so bile… no, popolne. In njegovi tatooji, ki so nastali sami od sebe so ga naredili samo še bolj čudovitega. Rjave oči so jo gledale in Jin je nekaj govoril.
»Xiao, kaj, ko bi me nehala porivati v vodo?« je vprašal Jin. »Lahko te jaz vržem. Se strinjaš? Xiao, se strinjaš?«
Xiao se je zdrznila. Ni ga poslušala. Preveč je bila zatopljena v svoje misli. »Kaj? Ja, seveda. Strinjam se,« je rekla in zbegano pokimala.
Jin jo je debelo pogledal. »Strinjaš se, da te vržem v vodo,« ji je rekel. Potem je skomignil z rameni. »OK, naj ti bo,« prijel jo je in dvignil v naročje, ko ga je prekinila.
»Ne!« je kriknila. »Oprosti, nisem te poslušala.« Pogledala je Hannah. »Oprosti, nisem vedno taka…« Vedela je, da Hannah ve, zakaj je taka. Potem je opazila, da je še kar v njegovem naročju. Zardela je. Bila je v zelo nerodnem položaju. »Am… Jin? Bi me lahko odložil?« je rekla škrlatna v obraz.
Jin jo je spustil na tla. »Ups. Če si pa rekla, naj te vržem v vodo. Hannah, povej nama še ti kaj o svojih težavah, ali pa o čemerkoli drugem,« je rekel in se obrnil k njej. Do zdaj se je šlo… no, samo o njima. Oba sta hotela zvedeti še kaj več o Hannah.
Back to top Go down

Sponsored content





Pier Empty
PostSubject: Re: Pier   Pier Empty

Back to top Go down
 

Pier

View previous topic View next topic Back to top 
Page 1 of 1

 Similar topics

-
» Pier

Permissions in this forum:You cannot reply to topics in this forum
Into the mystic :: Nekaj zabavnega :: 
 :: 
-